Posledice deževja in poplav odpravljalo 85 gasilskih enot
Posledice obilnega deževja in poplav so danes odpravljali gasilci 85 gasilskih enot regijskih centrov za obveščanje Celje, Maribor, Murska Sobota, Ptuj in Novo mesto, so sporočili z uprave za zaščito in reševanje. Gasilci še črpajo meteorne vode, čistijo prepuste, odstranjujejo drevje in objekte varujejo s protipoplavnimi vrečami.
Meteorne vode so zalile tudi več cestišč, ponekod pa objekte še ogrožajo narasli vodotoki. Najhuje je na območju Šentilja, so povzeli na upravi.
V odpravljanje posledic poplav je z 78 pripadniki, tremi delovnimi stroji, petimi tovornimi in osmimi terenskimi vozili vključena tudi Slovenska vojska, so dodali. V pripravljenosti za pomoč na jugovzhodu države pa je še 60 pripadnikov.
Zaradi močnega deževja in posledično razmočenega terena se je sprožilo tudi več zemeljskih plazov. Uprava je po doslej zbranih podatkih zabeležila 145 plazov, pri čemer je za njihovo sanacijo aktiviranih skupno 56 gasilskih enot.
Največ plazov je bilo na severovzhodnem delu Slovenije, na območju regijskega centra Maribor so zabeležili 72 dogodkov, na območju regijskega centra Ptuj 63, Murske Sobote pet in Celja štiri. Gasilci še prekrivajo plazišča s folijo in urejajo odvodnjavanja. Plazovi večinoma ogrožajo infrastrukturo in objekte, nekaj škode pa so povzročili tudi v naravi.
Po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) se pretok Mure v zgornjem toku počasi zmanjšuje, v spodnjem toku pa še počasi narašča. Poplavljene površine ob reki Muri se bodo znotraj protipoplavnih nasipov predvidoma ohranjale do petka.
V spodnjem toku bo danes počasi naraščala tudi Krka in se proti večeru ustalila. Poplavljene površine se bodo do večera še nekoliko povečale, pričakujejo na Arsu. Poplavljene površine ob Pesnici, Ščavnici, Dravinji in Kolpi pa se medtem počasi zmanjšujejo.
Zvečer bodo padavine povsod ponehale.
Minister Brežan pričakuje, da bo škoda presegla prag za državno pomoč
Po močnem deževju, ki je te dni zajelo državo, Arso opozarja na povečano možnost zemeljskih plazov, v Podravju še vedno velja rdeče hidrološko opozorilo.
Zaradi zemeljskih plazov je na območju Šentilja, kjer je priskočila na pomoč Slovenska vojska, ogroženih najmanj 12 hiš, do mnogih dostop ovirajo zasute ceste. Razmere na poplavljenih območjih na Štajerskem sta si ogledala tudi minister za obrambo Marjan Šarec in minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan.
»Intervencija še vedno poteka, a voda se počasi umirja. Velik problem pa so plazovi, saj zemlja še vedno drsi. Računamo, da bo trajalo še nekaj dni, da se bo vse saniralo,« je povedal minister Šarec v izjavi za medije v kraju Šomat v občini Šentilj, kjer so vojaki pomagali pri zaščiti stanovanjske hiše pred zemeljskim plazom ter čiščenju cest.
Pripadniki in pripadnice Slovenske vojske, približno 80 jih je na terenu, delajo po navodilih lokalne civilne zaščite: »Povsod, kjer je treba, odstranjujejo zemljino in jo odvažajo. Ključni cilj je preprečiti, da bi plazovi dosegli objekte, zaščititi človeška življenja in omogočiti ponovno prevoznost cest,« je še povedal minister.
Za družino, ki je morala zaradi nevarnosti sinoči zapustiti svoj dom, je na poti kontejner. »Drugih zahtev po kontejnerjih od občin še ni bilo. Ko in če bodo te zahteve, bodo šli na pot dodatni kontejnerji, ki jih bo odpremila uprava za zaščito in reševanje,« je pojasnil Šarec.
Minister Brežan si je s sodelavci ogledal posledice deževja v občinah Maribor, Pesnica, Šentilj in Gorišnica. Pridružili so se mu predstavniki Uprave za zaščito in reševanje Maribor in Direkcije za vode (DRSV) ter podžupan Maribora Samo Peter Medved, župan Pesnice Gregor Žmak, župan Šentilja Štefan Žvab in župan Gorišnice Borut Kolar.
Opozoril je, da je za preprečevanje poplav ključno redno vzdrževanje vodotokov, in pri tem napovedal povečanje višine sredstev za gospodarske javne službe urejanja voda. V zadnjih desetih letih je v Sloveniji vsako leto približno 150 milijonov evrov škode zaradi poplav.
Tudi na območju Haloz in Slovenskih Goric plazovi ogrožajo pet hiš, vsega skupaj se je tam od začetka tega meseca sprožilo že okoli 500 plazov, posamezni so bili dolgi tudi sto metrov, je razmere opisal vodja ptujske izpostave za zaščito in reševanje Drago Murko. Težave povzročajo tudi narasle vode, ponoči so sprožili sireno za nevarnost v Središču ob Dravi. Po Murkovih besedah je težko oceniti, katera občina je bolj in katera manj prizadeta, saj na celotnem območju podravske regije vladajo katastrofalne razmere. V Ormožu je po poročanju Radia Slovenija kar 200 gasilcev delalo vso noč, saj je bilo ogroženih okoli 50 stanovanjskih objektov.
V zadnjih 12 urah so po podatkih centra za obveščanje gasilci pomagali odpravljati posledice obilnega deževja na območjih regijskih centrov za obveščanje Ptuj, Maribor, Celje, Murska Sobota in Novo mesto. Centri za obveščanje so obravnavali kar 325 dogodkov.
Gasilci so izčrpavali meteorno vodo iz večinoma kletnih prostorov stanovanjskih in drugih objektov, čistili prepuste, odstranjevali zaradi razmočenosti tal podrto drevje, v objekte so nameščali potopne črpalke ter s protipoplavnimi vrečami zaščitili ogrožene objekte. Meteorne vode so zalile tudi več cestišč, ponekod so objekte ogrožali tudi narasli vodotoki.
Po podatkih iz jutranjega hidrološkega poročila Agencije RS za okolje (Arso) poplavljajo reke Pesnica, Ščavnica, Kolpa, Mura ter v spodnjem toku Dravinja, Kolpa in Ledava. Mura je v zgornjem toku dosegla največji pretok in se umirja, v spodnjem toku bo danes čez dan še naraščala.
Krka bo še naraščala
Obilne padavine, kot jih v maju že dolgo ne pomnimo, so Kostanjevičanom znova pognale nekoliko strahu v kosti, čeprav so vajeni, da Krka nekajkrat na leto prestopi bregove. A če so bile napovedi res črnoglede, sploh za ta del Slovenije, si lahko za zdaj Kostanjevičani oddahnejo. »Krka še vedno narašča, in sicer dva centimetra na uro, a predvidevamo, da se bo naraščanje popoldne ustavilo in se bo nivo reke stabiliziral, Krka pa naj bi se v prihodnjih dneh vrnila v strugo,« predvideva župan občine Kostanjevica na Krki Robert Zagorc, ki je bil vse od ustanovitve občine pa do pred kratkim tudi poveljnik občinskega štaba civilne zaščite, zdaj je to vlogo prevzel Miro Drobnič.
Voda se je zdaj že približala nekaterim hišam, zato so mnogi že včeraj, ko je na tem območju padlo okoli 47 litrov dežja na kvadratni meter, s strahom opazovali naraščanje gladine. Razlivanje Krke se je nekoliko ustavilo tudi zaradi suhega ponedeljka. »Dan brez padavin nam je šel na roko, tako da so se zaledne vode lažje scedile v Krko in se je naraščanje ustavilo, pa tudi gorvodno od nas ni bilo večjih padavin,« je še dodal župan.
Naj spomnimo, da je Kostanjevica doživela stoletne poplave septembra leta 2010, ko je starodavno mesto znova spominjalo na Benetke, saj so bile hiše na otoku dobesedno v vodi, po ulicah pa je bilo mogoče priti le s čolni ali visokimi škornji. Poplava leta 2014 ni bila tako huda kot štiri leta prej, a tudi takrat je mesto plavalo v vodi.
Tanja Jakše Gazvoda
Deževje v zadnjih dneh je povzročilo težave tudi v skoraj celotnem Pomurju. Večinoma je šlo za primere, ko so meteorne vode poplavile kleti in kmetijske površine, sprožilo se je osem zemeljskih plazov. Mura in Ščavnica pa kljub naraščanju sicer ostajata znotraj poplavnih nasipov, so povedali v centru za obveščanje Murska Sobota.
Zaradi plazov in poplav je oviran tudi promet na številnih cestah, kažejo podatki na spletni strani promet.si. Na mejnem prehodu Zavrč zaradi nevarnosti plazenja promet poteka enosmerno, zaradi poplavljenih cestišč so na posameznih območjih zaprte ceste Smednik–Kostanjevica, Videm–Radenci, Jurovci–Leskovec. Popolna zapora ceste zaradi zemeljskega plazu je tudi na cesti Maribor–Pernica med Malečnikom in krožiščem pri avtocestnem priključku Pernica ter na cesti Zgornja Kungota–Plač pri Podigracu.
Po podatkih Arsa je v zadnjih 12 urah v nekaterih krajih na vzhodu države padlo med 40 in 50 milimetri dežja, največ na postaji Kadrenci, 48,5 milimetra, od tega približno 30 milimetrov v zadnjih štirih urah.
Kot je v torek zvečer pojasnila vodja Civilne zaščite Šentilj Valentina Ošlovnik, je bilo ogroženo celotno območje Šentilja, najhuje pa je bilo od Dobrenja do Štrihovca in od Zgornje do Spodnje Velke. Iz ene hiše so morali izseliti ljudi, saj je tam zaradi polzeče hribine postalo prenevarno.
Ponoči bo sicer dež po napovedi Arsa oslabel in ponekod prehodno tudi ponehal. Čez dan bo oblačno, občasno bo v notranjosti še rahlo deževalo. Oblačno bo tudi v četrtek, a večinoma suho. V petek se bodo popoldne in zvečer pojavljale posamezne krajevne plohe. V soboto bo nekaj več sonca, a bodo možne krajevne plohe. Bo pa topleje, napovedujejo meteorologi.
Na Hrvaškem poplave že četrti dan, izredne razmere v BiH
Na Hrvaškem zaradi obilnih padavin, ki od nedelje povzročajo poplave, še naprej naraščajo reke. V torek zvečer je začelo poplavljati tudi v Zagorju in v bližini Šibenika, v Hrvatski Kostajnici so razglasili izredne razmere, v Karlovcu pa se še vedno višata vodostaja Kolpe in Korane. Stanje v zadrski županiji se umirja.
V krapinsko-zagorski županiji je voda odnesla leseni most za pešce v Donji Stubici, v Mokricah pa je poplavilo več hiš. Nekateri deli Krapine imajo težave pri preskrbi z elektriko, potem ko je močan veter podrl več dreves, ta pa so potrgala električno napeljavo.
Voda je povzročila veliko škodo tudi v varaždinski županiji, kjer so hudourniške vode poplavile kleti, ceste in polja, danes poroča hrvaška nacionalna televizija HRT.
Dva dni po začetku poplav v Obrovcu v zadrski županiji je reka Zrmanja v torek začela upadati, in sicer z rekordnih 302 centimetrov v ponedeljek na 243 centimetrov v torek.
Meteorolog Zoran Vakula je za HRT opozoril, da v osrednjem delu Hrvaške danes pričakujejo novo količino padavin in da bi lahko padlo od 20 do 50, morda lokalno tudi do 80 litrov novega dežja na kvadratni meter.
Reka Una, ki ogroža Hrvatsko Kostajnico na vzhodu Hrvaške, že od ponedeljka poplavlja območja v zahodnem delu Bosne in Hercegovine. Zaradi poplav so poleg Kulen Vakufa in Sanskega mosta v torek zvečer razglasili stanje naravne nesreče še v Bihaću in občini Bosanski Novi, od koder so morali evakuirati 18 ljudi, danes poročajo mediji v BiH.
V desetih mestnih skupnostih v Bihaću je poplavilo več kot 200 objektov in večje število kmetijskih zemljišč, so sporočili iz štaba civilne zaščite v Bihaću, kjer so za to območje v torek zvečer razglasili stanje naravne nesreče.
