Golob: Upam, da bomo imeli že konec avgusta delne ocene škode
»V preteklem tednu smo intenzivirali medresorska usklajevanja glede sistemske zakonodaje, in sicer o zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč, in to zato, da se pripravimo na čase, ki prihajajo,« je po sestanku s pristojnimi za sanacijo posledic nedavnih ujm sestanku povedal premier Robert Golob.
Žal je videti, da bomo izrednim vremenskim razmeram in neurjem tudi v prihodnje bolj podvrženi. Zato pa je nujno, da se nanje pripravimo, tako z ustreznim preventivnimi ukrepi kot z zakonodajo. Z njo želijo pomagati tako ljudem kot lokalnim skupnostim.
»Prišli smo do rešitev, ki smo jih vgradili v novelo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, in to zelo hitro. Namen je, da ko bodo zakonske spremembe sprejete, bodo upravičenci že letos upravičeni do povrnitve dela sredstev za nujne ukrepe.«
Občine bi bile upravičene do 20-odstotnega vnaprejšnjega plačila
Ti gredo v smeri: na eni strani delo z lokalnimi skupnostmi, predvsem z občinami, kjer bi uvedli t. i. predhodni sanacijski načrt in predhodno oceno stroškov za nujne ukrepe. Na podlagi tega bodo občine upravičene do 20-odstotnega plačila vnaprej za te nujne ukrepe.
»Izvajala se bo delna ocena stroškov, da ne bomo čakali na celotne ocene, ampak bomo lahko že prej ukrepali. Na drugi strani so nujni ukrepi na področju kmetijstva, kjer bodo tisti, ki bodo imeli stoodstotno poškodovan izdelek, imeli možnost hitre odškodnine. Če smo se kaj naučili iz preteklosti, ljudje čakajo zelo dolgo. Zato želimo znotraj zakonodaje in EU za tiste ukrepe, kjer je to dovoljeno, pospešiti. Kdor hitro da, dvakrat da. Zato želimo lokalnim skupnostim in tistim v kmetijstvu dati čim prej,« je pojasnil Golob.
»Ne moremo povračati tiste škode, ki je nastala zaradi pomanjkljive zaščite ali zavarovanja,« je pojasnil Golob in dodal, da pa so v primeru stoodstotne izgube pridelka ti ukrepi oziroma povrnitev s strani države možni. Obenem obstaja cel kup območij, kjer škoda ne bo stoodstotna, zato je Golob pozval, naj kmetje zaščitijo svoj pridelek: z zavarovanjem ali zaščitnimi ukrepi.
»Pri toči, veliki kot jajce, pa sem se sam prepričal, da tudi zaščita ni bila dovolj.« Vlada bo novelo zakona sprejela na prvi seji po počitnicah, v tem vmesnem delu bo potekala ocena škode, za kar so zadolžene občine. »Šlo bo za dva vzporedna procesa, na eni strani spremembo zakonodaje, na drugi pa oceno škode. Pričakujem, da bomo imeli že konec avgusta prve delne ocene škode.«
Predloge izboljšanja ukrepov so pripravili na petkovem sestanku ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana z državnim sekretarjem na ministrstvu za obrambo Rudijem Medvedom, v. d. generalnega direktorja uprave za zaščito in reševanje Leonom Behinom, poveljnikom Civilne zaščite RS Srečkom Šestanom in predstavnikom kmetijskega ministrstva Mihaelom Aličem, so za STA pojasnili na ministrstvu za naravne vire in prostor.
Glede neurij, ki so državo zajela 12. in 13. julija, je uprava za zaščito in reševanje občinam izdala sklep, s katerim jih poziva k predložitvi ocene škode. Ocene bo pregledala državna komisija in pripravila gradivo za vlado, je danes pojasnil poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan.
Glede neurij iz prejšnjega tedna pa bodo občine po njegovih besedah poziv za poročanje o intervencijskih stroških prejele danes. Povrnjeni bodo zelo hitro, je napovedal. »Gre za stroške, ki jih imajo intervencijske enote in občine na terenu za tiste res intervencijske stvari. Tu mislim na folijo za prekrivanje, material, hrano, pijačo, gorivo, stroške odpravljanja okvar in podobno,« je pojasnil Šestan.
Predlagane spremembe zakona o odpravi posledic naravnih nesreč gredo po njegovih ocenah v pravo smer. »Mislim, da bomo res hitro naredili spremembo, da bo vsaj nekaj sredstev hitro na voljo oškodovancem, da bodo čim prej začeli nujno odpravljanje posledic,« je dejal.
Brane Gregorčič: Treba je spremljati stanje in radarsko sliko
Brane Gregorčič je pojasnil, da imamo letošnje poletje vremensko situacijo, ko nad Sredozemljem vlada hud vročinski val, nad severnim delom Evrope pa bolj hladno atlantsko vreme. Meje med tema dvema zelo različnima masama poteka čez območje Alp, tako so vetrovi v višinah nad tem območjem okrepljeni, na meji pa pogosto nastajajo intenzivni vremenski procesi: nevihte in neurja, ki potem z vetrom hitro potujejo in povzročajo močnejše sunke vetra. Po njegovih besedah se tudi danes nakazuje na veliko verjetnost podobnih dogodkov, ki smo jim bili priča prejšnji teden. Zahodni del Italije in Švico so že zajele nevihte in frontalna cona se počasi bliža Sloveniji.
Že zvečer in ponoči pričakujejo prihod neviht predvsem v severni Sloveniji, ki se bodo jutri nadaljevale: na območjih Gorenjske, Koroške, delih Štajerske in Prekmurja.
Jutri čez dan se bo aktivnost pomikala proti jugu: zato je jutri izdano oranžno opozorilo za celoten del Slovenije, je pojasnil Gregorčič.
»Najbolj nas skrbi že prizadeti del: hidrološko je to predvsem severovzhod Slovenije, tam, kjer je že bil porast hudourniških voda, tam bodo najhitrejši porasti tudi jutri. Sicer pa je treba biti pozoren povsod po Sloveniji, možen je razvoj posameznih močnih neviht. Naslednji 36 ur velja biti res pozoren, spremljati stanje opozoril in radarsko sliko ter omejiti aktivnost na prostem.« V sredo se bo vreme ohladilo in stabiliziralo, do petka neviht potem ni pričakovati.
Samo v državnih gozdovih poškodovanih najmanj 150.000 kubičnih metrov lesne mase
Neurja s točo, nalivi in vetrolomom, ki so Slovenijo prejšnji teden in že teden pred tem prizadela večkrat, so hude posledice pustila v številnih krajih. Škoda je velika tudi v gozdovih; samo v državnih gozdovih je po prvih ocenah poškodovanih najmanj 150.000 kubičnih metrov lesne mase, kar predstavlja več kot desetino letne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov v teh gozdovih. Neurja so terjala tudi človeški davek. Že spomladansko deževje pa je veliko škodo povzročilo na severu in vzhodu države.
Združenje občin Slovenije je v petek predlagalo spremembe zakona o odpravi posledic naravnih nesreč in zagotovitev dodatnih sredstev v okviru sklada za podnebne spremembe. Obenem je pozvalo k preusmeritvi sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost na področje civilne zaščite in gasilstva.
Šarec ob ponovnem obisku Vojnika obljubil nadaljnjo pomoč vojske pri odpravljanju posledic neurja
Obrambni minister Marjan Šarec je danes znova obiskal z neurjem prizadeto občino Vojnik, v kateri se je mudil tudi v soboto. Kot je povedal za STA, so podaljšali bivanje Slovenske vojske v Vojniku, danes pa nadaljujejo odstranjevanje posledic neurja iz prejšnjih dni. Po Šarčevi oceni je nujno treba zagotoviti prevoznost cest.
Šarec se bo danes ustavil tudi v Slovenj Gradcu, Kotljah in Črni na Koroškem. Napovedal je, da v Črno na Koroškem iz Novega mesta prihaja 20-tonski bager za odstranitev zemljine, ki je posledica plazu.
Šarec meni, da bi morali spremeniti zakonodajo
Dejal je, da bodo prizadetim občinam izplačali intervencijske stroške, ki so nastali v intervenciji po neurju. Meni tudi, da bi ministrstvo za naravne vire in prostor moralo spremeniti zakonodajo za čim hitrejšo sanacijo z neurjem prizadetih območij.
Vojniški župan Branko Petre je za STA dejal, da še vedno na terenu odstranjujejo posledice neurij. Veseli ga, da so deležni pomoči Slovenske vojske, gasilcev in civilne zaščite.
V soboto so tako imeli na terenu 120 gasilcev iz 30 prostovoljnih gasilskih društev. Petre je poudaril, da jih čaka še sanacija poškodovanih objektov, doslej pa so jih našteli 250.
Veliko občinskih cest in javnih poti je voda uničila. »Pred 14 dnevi smo namenu predali cesto z novim asfaltom na Frankolovem, zdaj pa je neurje uničilo 130 metrov te ceste. Škoda bo večmilijonska, intervencijski stroški pa bodo znašali od 200.000 evrov do pol milijona evrov,« je še dejal Petre.
Podjetje Vodovod kanalizacija iz Celja je v nedeljo obvestilo uporabnike pitne vode, oskrbovane iz vodovodnega sistema Celje, na celotnem območju Občin Celje, Štore in Vojnik, da je vodo za pitje in pripravo hrane treba predhodno prekuhavati. Zaradi intenzivnih padavin se je namreč povišala motnost vodnih virov v Vitanju in zaradi prekinitve preskrbe z električno energijo je nastal izpad vodnega vira Toplica na Frankolovem.
V Črni na Koroškem danes prav tako nadaljujejo odstranjevanje posledic neurja. Tudi tej občini so na pomoč priskočili slovenski vojaki, ki bodo odstranili tri plazove.
Tudi črnjanska županja Romana Lesjak je za STA škodo po neurju ocenila na več milijonov evrov. V Črni na Koroškem je bilo v neurju prizadetih okoli deset stanovanjskih objektov, v katerih stanuje tudi po več družin.
