Neurja, ki vzbujajo srh tudi navdušencem nad ekstremnimi vremenskimi pojavi
Zadnja dva tedna tako rekoč ni počitka za Leona Hardija, lovca na nevihte in druge ekstremne vremenske pojave ter snovalca priljubljene spletne strani Neurje.si. Tudi v torek zvečer so se fotografije in poročila s terena na strani kar vrstili, radarske slike iz različnih virov so se barvale grozeče rdeče, vse bolj bliskalo se je tudi na grafiki udarov strel v naši okolici.
»Nevihtni pas nad Celjem«, »nad Prekmurjem se je nevihtni pas le še okrepil«, »grozljiv pogled na nevihto, ko je dosegla občino Črenšovci«, »prihod poličastega oblaka nad Prlekijo« in – ko je bilo vsega konec – »za nevihto zmeraj posije sonce« … Takšni so bili opisi fotografij temnih, pa vendar veličastnih zračnih gmot, ki so se ustvarjale v torek zvečer, ko je Arso najprej za sever Slovenije, nato pa za vso državo izdal rdeče opozorilo zaradi nevarnosti močnih neviht. Tako rekoč iz minute v minuto so jih na spletno stran Neurje.si pošiljali ne le lovci na nevihte in drugi navdušenci nad izjemnimi vremenskimi pojavi, ampak tudi vsi drugi, ki so s strahom spremljali, kaj bo prinesla še ena napovedana huda nevihta.
Po tisoč sporočil na lep nevihtni dan
Leon Hardi tokrat prav veliko časa za fotografski lov na nevihto ni imel, edina sreča v takih idealnih razmerah za ljubitelja ekstremnih vremenskih pojavov je, da živi v Prekmurju, na ravnicah, ki so, poleg Ljubljanskega barja, med območji, najbolj bogatimi z neurji, v državi, zato se mu pogosto niti ni treba peljati prav daleč. Slovenija je zaradi razgibanega reliefa in Alp ter lege na stičišču zračnih mas, v katerih se stekata topel zrak z juga in hladen s severa, pogosto v središču dogajanja. Tako lovci na nevihte iz tega dela Evrope, še zlasti če prištejemo vremensko pestri Italijo in Avstrijo, niso posebej prikrajšani – razen če se, seveda, hočejo prebiti med tiste prave storm chaserje, kakor jim pravijo v angleščini, ki hočejo ujeti najstrašnejše vremenske pojave, zlasti tornade, ki se porajajo na planjavah ZDA.
Nad ekstremnimi vremenskimi pojavi, zlasti nevihtami, se je navdušil še kot študent informacijskega menedžmenta, ko je skupaj s še nekaterimi prijatelji in znanci zasnoval omenjeno spletno stran. Sprva so se na njej posvečali predvsem lovu na nevihte in izjemne pojave, kot je razvoj tornadov ter superceličnih neviht, po desetih letih pa se je razvila v stičišče vseh, ki jih zanima vremensko dogajanje in ki si želijo deliti fotografije. In teh objav je čedalje več, na lep nevihtni dan dobijo celo po tisoč sporočil, je povedal sogovornik, prav tako številna vprašanja o dogajanju in kako naj ravnajo, na katera je treba dati ustrezne in verodostojne odgovore, sicer so lahko posledice hude, še zlasti ob nevihtah, kakršne so bile te dni. Spletna stran je postala, kot smo lahko videli, tudi vir slikovnega gradiva za osrednje slovenske medije.
V ekipi, ki je imela svoj čas deset članov, so zdaj aktivni trije, zato so zlasti v teh poletnih dneh, bogatih z nevihtami, precej zaposleni. In v tem času so postali, čeprav samouki, tudi pravi izvedenci za vreme in radarske slike, čeprav Hardi v pogovoru večkrat poudari, da lahko o dogajanju le informirajo, ozaveščajo in poročajo s terena, za opozorila pa je v državi po zakonu pristojna samo agencija za okolje.
V pomoč pri obveščanju so jim številni meteorološki sistemi in radarske slike, ki so se v zadnjih letih tako dovršili in izpopolnili, da je zelo malo zgrešenih napovedi, je ugotavljal sogovornik, sicer zaposlen kot produktni vodja v podjetju GMT. »Kljub temu je napovedovanje vremena kompleksna zadeva, zahteva veliko meteorološkega znanja in poznavanja fizike ter predvsem izkušenj,« je poudaril. »Navsezadnje sem se tudi sam največ naučil iz zgrešenih napovedi,« je med smehom dodal. K obvezni opremi lovca na nevihte sodijo poleg zanesljivih prognostik predvsem dober fotoaparat, objektivi in stativi, v zadnjem času tudi droni, a v sili zadostuje že pametni telefon, kot je pristavil Hardi.
S strelami bogat julij
Tokratno poletje, zlasti konca zadnjih dveh vročinskih valov, je bilo doslej precej bogato z divjim vremenom, ko so nebo pogosto razsvetljevale strele. Izjemen je bil že prejšnji četrtek, 13. julija, ko je sistem Scalar, nad katerim bedi Elektroinštitut Milana Vidmarja, zaznal več kot 95.000 udarov. Glede na ta podatek je bil to, kot je pojasnil Klemen Jevnikar z inštituta, eden najbolj nevihtnih dni v zadnjih letih. Ob večjih tovrstnih nevihtah sicer v enem dnevu naštejejo od 30.000 do 50.000 strel. Vsega skupaj so samo v letošnjem juliju zaznali več kot 134.000 udarov strel med oblaki in strel med oblakom in zemljo, brez zadnje nevihte ta teden. Zadnja leta v juliju se je to število sicer gibalo od 50.000 do 200.000.
Povprečno je med letoma 2015 in 2023 sistem Scalar na območju Slovenije zaznal 284.385 udarov strel na leto, večino junija, julija in avgusta. Nekoliko bolj mirni sta bili leti 2021 in 2022. »To pripisujemo zelo vročemu poletju s konstantnimi temperaturami in manjši količini padavin,« je pojasnil Jevnikar, »prav visoka zračna vlaga in temperature so namreč pogoj za nastanek neviht.« Ponavadi se najbolj bliska v alpskem svetu, sledijo severna in južna Primorska ter osrednja Slovenija, najmanjša gostota udarov je na vzhodnem in jugovzhodnem delu države – razen visokih izpostavljenih vrhov, kot so Krvavec, Kum, Plešivec, Trdinov vrh, Nanos, je še naštel Jevnikar.
Več bo ekstremnih pojavov
Leona Hardija letošnja neurja spominjajo na tista leta 2008, ko so se na isti dan pojavljala po skoraj vsej državi in povzročila ogromno škodo. Prav tako jih lahko primerjamo z močno nevihto z zametki tornada v vasi Mahniči na Sežanskem leta 2014 in z dogodki izpred treh oziroma štirih let, ko je Črnomelj in Predgrad zasula »toča rekorderka«, ki je bila tolikšna, da so zrna še nekaj ur po hudi uri v premeru merila okoli 10 centimetrov. »Tudi takrat smo bili na terenu in si ogledali okolico. Prizori so bili apokaliptični. Še danes nas včasih spreleti srh ob spominih na take dogodke.«
V spomin se bodo gotovo zarezale tudi nevihte prejšnjega tedna z orkanskim rušilnim vetrom, ki so prizadele skoraj vso Slovenijo. »V bistvu je šlo za izredno močan nevihtni sistem, ki je čez Italijo dosegel celo Ukrajino in tam oslabel,« je dejal. O razsežnostih neviht pričajo fotografije na spletni strani, na katerih so podobe porušenih in izruvanih dreves, napol podrtih ostrešij zidanih hiš in debelih plasti toče, ki spominjajo na snežno odejo. To so nevihte, ko se tudi ljubiteljem takih pojavov zaleze strah v kosti. Sogovornika prežame predvsem ob misli na udare strel; tega še ni doživel, je pa pred časom čutil naelektrenost strele, ki je usekala v bližini, in za nekaj sekund ostal brez vida. In kar je najbolj zanimivo: sploh ni bil na lovu za nevihto, ampak je želel pred njo zaščititi domačo imovino. »Bil je close call, kakor rečejo Američani,« je dodal.
V času, ko vse bolj čutimo posledice podnebnih sprememb, je neizogibno vprašanje za lovca na nevihte prav gotovo tudi, ali jih bo v prihodnje čedalje več. »Nevihte so in nevihte bodo,« odgovarja Leon Hardi. »Ne moremo reči, da jih je več, je pa več ekstremnih dogodkov. Človeštvo se bo moralo nanje navaditi.«
