Galerija
Preveč prikritega in zamolčanega nasilja
Ozaveščanje o znašanju nad starejšimi: V tretjini primerov so nasilni družinski člani, v četrtini pa ljudje, ki jih žrtve poznajo
Žrtve se bojijo, da bi razkritje še povečalo njihovo ogroženost in jih pripeljalo v še hujšo stisko. FOTO Shutterstock
18. 6. 2018 | 10:00
4:54
A+A-
Ljubljana – Z naraščanjem števila starejših je tudi nasilja nad njimi vse več, kar ni sprejemljivo, saj smo kot družba vredni toliko, kolikor znamo poskrbeti za starejše, ob nedavnem svetovnem dnevu ozaveščanja o nasilju nad starejšimi (15. junija) opozarjajo na zbornici zdravstvene in babiške nege – zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov.
Po podatkih policije se zgodi približno 5000 kaznivih dejanj nad starejšimi na leto, vsako leto pa jih je za 300 več. Veliko nasilja nad starejšimi je še vedno prikritega in zamolčanega, ugotavljajo v delovni skupini za nenasilje v zdravstveni negi pri omenjeni zbornici. Starejši zelo težko spregovorijo o tem, da so otroci, vnuki, partnerji ali pa zaposleni v zdravstvu ali socialnem varstvu do njih nasilni. Zaradi odvisnosti in nemoči se bojijo, da bi razkritje še povečalo njihovo ogroženost in jih pripeljalo v še hujšo stisko.
Novi tednik na primer poroča, da je bilo lani po podatkih celjskega centra za socialno delo na tem območju kar 70 žrtev nasilja, starih od 60 do 80 let. Skrb vzbujajo podatki iz raziskave Staranje v Sloveniji, ki jo je izvedel Inštitut Antona Trstenjaka in po kateri je nasilje že doživelo kar 7,4 odstotka vprašanih, starih nad 50 let. Pri tem pa je največ, kar 70 odstotkov, besednega nasilja. Največkrat so nasilje doživeli doma, tako je odgovorilo 60 odstotkov vprašanih, petina ga je doživela na delovnem mestu in nekaj manj kot 15 odstotkov na ulici. V tretjini primerov nasilje povzročijo družinski člani, v četrtini pa ljudje, ki jih starejši poznajo, vendar niso njihovi sorodniki.
Že pred šestimi leti so pri zbornici skupaj z društvom SOS-telefon pripravili prilogo glasila Utrip, v kateri je predstavljen protokol obravnave starejše osebe, ki doživlja nasilje. Deset let je že v veljavi pravilnik o pravilih in postopkih pri obravnavanju nasilja v družini pri izvajanju zdravstvene dejavnosti, prav tako obrazec za obvestilo o zaznavi nasilja v družini.
Pozivom o pravici do življenja brez nasilja in zlorab po vsem svetu ter mednarodni kampanji Starost zahteva dejanja, ki poteka v 47 državah, se pridružuje tudi naša zveza društev upokojencev (Zdus) s sloganom Nekatere zgodbe je težko povedati ..., s katerim zahteva spoštovanje pravic starejših. Na Zdusu med drugim opozarjajo, da zdajšnji mehanizmi za varstvo človekovih pravic niso dovolj učinkoviti, da bi zaščitili pravice starejših. Pozivajo vlado, naj se njeni predstavniki konec julija udeležijo zasedanja odprte delovne skupine Združenih narodov za staranje in na mednarodni ravni opozorijo na spoštovanje pravice do samostojnosti in neodvisnosti starejših ter na problem nasilja, zanemarjanja in zlorab nad starejšimi.
Na celjskem območju je bilo lani kar 70 žrtev nasilja, starih od 60 do 80 let.
Po raziskavah je v Sloveniji nasilje doživelo kar 7,4 odstotka starih nad 50 let.
Po raziskavah je v Sloveniji nasilje doživelo kar 7,4 odstotka starih nad 50 let.
Po podatkih policije se zgodi približno 5000 kaznivih dejanj nad starejšimi na leto, vsako leto pa jih je za 300 več. Veliko nasilja nad starejšimi je še vedno prikritega in zamolčanega, ugotavljajo v delovni skupini za nenasilje v zdravstveni negi pri omenjeni zbornici. Starejši zelo težko spregovorijo o tem, da so otroci, vnuki, partnerji ali pa zaposleni v zdravstvu ali socialnem varstvu do njih nasilni. Zaradi odvisnosti in nemoči se bojijo, da bi razkritje še povečalo njihovo ogroženost in jih pripeljalo v še hujšo stisko.
Največ besednega nasilja
Novi tednik na primer poroča, da je bilo lani po podatkih celjskega centra za socialno delo na tem območju kar 70 žrtev nasilja, starih od 60 do 80 let. Skrb vzbujajo podatki iz raziskave Staranje v Sloveniji, ki jo je izvedel Inštitut Antona Trstenjaka in po kateri je nasilje že doživelo kar 7,4 odstotka vprašanih, starih nad 50 let. Pri tem pa je največ, kar 70 odstotkov, besednega nasilja. Največkrat so nasilje doživeli doma, tako je odgovorilo 60 odstotkov vprašanih, petina ga je doživela na delovnem mestu in nekaj manj kot 15 odstotkov na ulici. V tretjini primerov nasilje povzročijo družinski člani, v četrtini pa ljudje, ki jih starejši poznajo, vendar niso njihovi sorodniki.
Več kot vsak šesti upokojenec v revščini
Državni statistični urad (Surs) je objavil številke o revščini v Sloveniji. Med 268.000 ljudmi, živečimi z dohodki pod pragom tveganja revščine, je 78.000 upokojencev, kar je 15,9 odstotka vseh upokojencev, torej vsak šesti in še malo zraven. Revščini so bolj izpostavljene upokojene ženske, saj jih je kar 54.000, in bistveno manj upokojeni moški, teh je 23.000. Stopnja revščine bi bila bistveno višja, če v dohodek ne bi šteli socialnih transferjev (družinskih in socialnih prejemkov); namreč 24-odstotna. Če pa bi od dohodka odšteli še pokojnine, bi se stopnja tveganja revščine zvišala kar na 41,5 odstotka. To potrjuje, da so vse oblike socialnih transferjev, vključno s pokojninami, še vedno pomemben dejavnik zniževanja revščine. Po drugi strani Surs ugotavlja, da se je delež pokojnin, kapitalskih in drugih dohodkov v skupnem razpoložljivem dohodku gospodinjstev glede na prejšnje leto nekoliko zmanjšal, medtem ko sta se delež dohodkov iz zaposlitve in samozaposlitve ter delež družinskih in socialnih prejemkov v skupnem razpoložljivem dohodku gospodinjstev nekoliko zvišal. S. Č.
Državni statistični urad (Surs) je objavil številke o revščini v Sloveniji. Med 268.000 ljudmi, živečimi z dohodki pod pragom tveganja revščine, je 78.000 upokojencev, kar je 15,9 odstotka vseh upokojencev, torej vsak šesti in še malo zraven. Revščini so bolj izpostavljene upokojene ženske, saj jih je kar 54.000, in bistveno manj upokojeni moški, teh je 23.000. Stopnja revščine bi bila bistveno višja, če v dohodek ne bi šteli socialnih transferjev (družinskih in socialnih prejemkov); namreč 24-odstotna. Če pa bi od dohodka odšteli še pokojnine, bi se stopnja tveganja revščine zvišala kar na 41,5 odstotka. To potrjuje, da so vse oblike socialnih transferjev, vključno s pokojninami, še vedno pomemben dejavnik zniževanja revščine. Po drugi strani Surs ugotavlja, da se je delež pokojnin, kapitalskih in drugih dohodkov v skupnem razpoložljivem dohodku gospodinjstev glede na prejšnje leto nekoliko zmanjšal, medtem ko sta se delež dohodkov iz zaposlitve in samozaposlitve ter delež družinskih in socialnih prejemkov v skupnem razpoložljivem dohodku gospodinjstev nekoliko zvišal. S. Č.
Že pred šestimi leti so pri zbornici skupaj z društvom SOS-telefon pripravili prilogo glasila Utrip, v kateri je predstavljen protokol obravnave starejše osebe, ki doživlja nasilje. Deset let je že v veljavi pravilnik o pravilih in postopkih pri obravnavanju nasilja v družini pri izvajanju zdravstvene dejavnosti, prav tako obrazec za obvestilo o zaznavi nasilja v družini.
Neučinkovito varstvo človekovih pravic
Pozivom o pravici do življenja brez nasilja in zlorab po vsem svetu ter mednarodni kampanji Starost zahteva dejanja, ki poteka v 47 državah, se pridružuje tudi naša zveza društev upokojencev (Zdus) s sloganom Nekatere zgodbe je težko povedati ..., s katerim zahteva spoštovanje pravic starejših. Na Zdusu med drugim opozarjajo, da zdajšnji mehanizmi za varstvo človekovih pravic niso dovolj učinkoviti, da bi zaščitili pravice starejših. Pozivajo vlado, naj se njeni predstavniki konec julija udeležijo zasedanja odprte delovne skupine Združenih narodov za staranje in na mednarodni ravni opozorijo na spoštovanje pravice do samostojnosti in neodvisnosti starejših ter na problem nasilja, zanemarjanja in zlorab nad starejšimi.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Berite Delo 3 mesece za ceno enega.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji