Pripravljalnic za učence priseljence ne bo
NSi je v dveh mesecih dvakrat vložila predlog sprememb zakona o osnovni šoli. Potem ko njihov predlog o pripravljalnicah za učence, katerih materni jezik ni slovenščina, novembra ni bil sprejet, so novi oziroma stari predlog poslanci na seji državnega zbora včeraj spet zavrnili. Koalicijski poslanci so razlagali, da bi pripravljalnice pomenile segregacijo otrok priseljencev, opozicijski poslanci pa, da se segregacija dogaja že zdaj, ko ti otroci ničesar ne razumejo.
Konec novembra je bilo po podatkih ministrstva za vzgojo in izobraževanje v osnovnih šolah 17.348 učencev priseljencev, največ iz Bosne in Hercegovine, sledijo Kosovo, Severna Makedonija, Ukrajina in Srbija. NSi je predlagala, da bi otroci, katerih materni jezik ni slovenščina, pred vključitvijo v šolo opravili preizkus slovenščine. Od otrok v prvem triletju bi pričakovali znanje slovenščine na stopnji A1, pozneje A2.
Če bi preizkus opravili, bi se lahko vpisali v ustrezen razred osnovne šole. Če ga ne bi opravili, bi se vključili v enoletno pripravljalnico, v kateri bi se učili slovenskega jezika in kulture. Hkrati bi v šoli z vrstniki obiskovali šport, likovno in glasbeno umetnost, po presoji ravnatelja pa tudi druge predmete in dejavnosti.
Državna sekretarka na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Janja Zupančič je poudarila, da pripravljalnica ni del obveznega programa osnovne šole, da zanjo ni ustreznih programskih dokumentov, predvsem pa da predstavlja umik od integracijske paradigme.
Dodala je, da že zdaj obstajajo številni mehanizmi, ki omogočajo hitrejši proces integracije tujcev: »Šolam, ki imajo tudi zgolj enega tujca, sistem omogoča, da pridobijo 120 ur za poučevanje slovenščine. To pomeni tri ure in pol na teden, kar šola lahko avtonomno razporeja. Učna ura dela tega učitelja je vrednotena 16,58 evra bruto in za to bo v tem šolskem letu namenjenih skoraj 400.000 evrov. Če je v šolo vključenih več kot devet učencev tujcev, se sistemizirajo dodatna delovna mesta. Teh učiteljev je več kot 50.«
Segregacija
Koalicijski poslanci so opozorili, da bi bil predlog lahko celo v nasprotju z ustavo, ki določa obvezno osnovnošolsko izobraževanje, saj da učenci tega ne bi bili deležni. Robert Janev iz Gibanja Svoboda je opozoril, da ni jasno, kaj bi se zgodilo, če učenec tudi po enem letu pripravljalnice ne bi znal slovensko. Vprašal je, kako bi zadevo rešili organizacijsko, saj primanjkuje kadra. Dodal je, da je vse predloge opozicije mogoče izpeljati že zdaj, s sedanjo zakonodajo. Vera Granfol iz Gibanja Svoboda je trikrat citirala pismo Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije.
V njem so navedli, da tudi države, na katere se NSi v predlogu sklicuje, ta način opuščajo: »Sprejemni razredi za učence s priseljenskim ozadjem so namreč model vključevanja otrok v izobraževanje, ki se kaže ne le kot neučinkovit, ampak ima velike segregacijske učinke, kar je povsem v nasprotju z inkluzivno naravnanostjo Salamanške izjave, katere podpisnica je tudi Slovenija.«
Da je namen novele zakona popolnoma nasproten, je dejala Iva Dimic, NSi: »Kaj ni segregacija že zdaj, ko pride otrok v razred in ne razume ničesar? Ko je odmor, si poišče na hodniku sošolca, s katerim se lahko pogovarja. To je segregacija!« Alenka Helbl iz SDS, pa je dodala, da kdor je proti pripravljalnici, »ne vem, kje živi. Tako, kot je zdaj, ne deluje.« Predlog NSi so podprli v dveh združenjih občin in združenju ravnateljev. Na težave opozarjajo tudi učitelji, je povzela Alenka Jeraj iz SDS: »Številni otroci tudi po enem letu obiskovanja osnovne šole in dodatnih urah slovenščine jezika ne znajo dovolj, da bi dosegali minimalne standarde.«
Spremembe
Lucija Tacer iz Gibanja Svoboda je povedala, da je bila sama v taki pripravljalnici, ko so se preselili v tujino in je bila v četrtem razredu. Dejala je, da je imela dobro izkušnjo, da je po enem letu napredovala v običajni razred. Dodala je, da njenih osem sošolcev iz Koreje, s katerimi je bila skupaj v angleški pripravljalnici, pa ni bilo uspešnih: »Tu je priložnost za razmislek, ali je v primerih, ko imamo večje število učencev, ki prihajajo iz istih okolij in med seboj govorijo jezik, ki ga razumejo, smiseln tak način, da jih dajo posebej v en razred. Verjetno so za te primere ukrepi, ki jih opisujejo na ministrstvu, bolj smiselni.«
Da težave so, se zavedajo vsi. In čeprav so predlog NSi zavrnili, mu je vladni predlog zelo blizu, kar je povedala tudi državna sekretarka, potem ko so opozicijski poslanci omenjali tudi možnost skrajšanja pripravljalnice, česar v predlogu sicer izrecno ni zapisanega: »To je pa točno to, kar predvideva oziroma je blizu tega, kar predvideva novela zakona, ki je že v postopku, ki jo je predlagalo ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, ki se približa individualizaciji in diferenciaciji, kar otrok potrebuje.«
