Razmišljajo o dodatnem dnevu stavke, grozijo s shodom pred vlado
Na večini upravnih enot stavkajo tretjo sredo zapored. Druge možnosti glede na potek dialoga z vladno stranjo nimajo, pravijo njihovi sindikalni predstavniki, razmišljajo pa tudi o zaostritvi. Danes bodo tako odločali, ali stavko razširiti na še en dan v tednu poleg srede.
Kot je na novinarski konferenci ob tretji stavkovni sredi na upravnih enotah poudaril predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk, je stavka tudi za zaposlene vse prej kot nekaj prijetnega, saj ne želijo škoditi tistim, ki potrebujejo storitve upravnih enot. A kot je dejal, so se z vladno stranjo sestali zgolj enkrat, ko je vsaka od strani predstavila svoje stališče, »nekega nadaljevanja pa ni bilo«.
»Gremo se nekakšen pingpong, nekonstruktiven, nevsebinski,« je dodal predsednik konference sindikata upravnih enot in predsednik sindikata ljubljanske upravne enote na Tobačni Dragan Stanković. Kot je pojasnil, so posredovali konkretna predloga, a na vladni strani po njegovi oceni o tem, kar jih dejansko žuli in za kar si prizadevajo, ne želijo slišati. V svoje gradivo pa vključujejo zadeve, ki jih niso zahtevali in o katerih se nočejo pogovarjati.
Nizke plače in velika obremenjenost
»Če bi vlada hotela problem upravnih enot ustrezno rešiti, se izpogajati oziroma zagotoviti optimalen servis države, bi se že davno nekaj dogovorili,« je prepričan Verk. Tako pa je mnenja, da gre za nekakšen resničnostni šov, ki ga bo treba končati z resničnostnim šovom pred poslopjem vlade, kjer bi se po njegovih besedah lahko zbrali predstavniki vseh državnih uslužbencev, ne le uslužbencev upravnih enot. Kot je dodal, bo morda le na ta način predsednik vlade Robert Golob ugotovil, da je nekaj hudo narobe.
Ideja o shodu se je po Verkovih besedah porodila v torek po pogajanjih za plačni steber, ki med drugim vključuje državno upravo, vojsko in policijo. Verk je ob tem komentiral tudi vladne navedbe o 1,3 milijarde evrov, ki bi jih namenili za plačno reformo in odpravo plačnih nesorazmerij v javnem sektorju. Kot je opozoril, pa nihče ne pove, da bodo ta sredstva razdeljena v dinamiki po koščkih od leta 2025 do leta 2030, kar pomeni, da bo vse »uspešno požrla« inflacija. V kakšni stiski so zaposleni, so predstavniki sindikata ponazorili, da si morajo iskati dodatne popoldanske zaposlitve.
S stavko zaposleni na upravnih enotah opozarjajo na nizke plače in hkratno obremenjenost z velikim pripadom zadev. Med stavkovnimi zahtevami sta tako povišanje plač vsem zaposlenim na upravni enoti za sedem plačnih razredov in izenačitev nazivov zaposlenih na upravnih enotah z nazivi na ministrstvih.
Po Stankovićevih besedah tudi danes stavkajo zaposleni na 54 od 58 upravnih enot, prihodnjo sredo naj bi se jim pridružili na še eni upravni enoti. Stavka bo namreč po napovedih potekala vsako sredo do sklenitve ustreznega stavkovnega sporazuma. Danes pa bodo predstavniki upravnih enot odločali še o morebitni zaostritvi na način, da bi potekala še en dan v tednu poleg srede.
Na vladni strani predlog ocenjujejo kot dober
Na ministrstvu za javno upravo so poudarili, da je vladna pogajalska skupina sindikalni strani posredovala konkreten predlog sporazuma o reševanju stavkovnih zahtev, ki vsebuje konstruktivne rešitve. Ta po njihovih besedah obravnava ovrednotenje dela na upravnih enotah ter predlaga ukrepe za zaposlene na izhodiščnih delovnih mestih v posameznih tarifnih skupinah ter pri zaposlenih, ki rešujejo zmanjševanje zaostankov na upravnih enotah.
Dodali so, da se ostala odprta vprašanja, vezana na odpravo plačnih nesorazmerij ter prenovo plačnega sistema v javnem sektorju, usklajujejo na centralnih pogajanjih in znotraj pogajanj za plačni steber javnih uslužbencev v državnih organih. In da tudi v primeru stavke zaposlenih na upravnih enotah vlada zastopa stališče, »da se plačnih anomalij ne rešujejo parcialno in izven okvirja, dogovorjenega z večino reprezentativnih sindikatov v javnem sektorju decembra 2023«.
Poudarili so še, da se ves javni sektor spoprijema s kadrovskim primanjkljajem in upadom možnosti zaposlovanja, zato je vladna pogajalska skupina to upoštevala pri pripravi predloga stavkovnega sporazuma, ki ga je vodja vladne pogajalske skupine v skladu z dogovorom s sindikati na sestanku 12. marca še isti teden posredoval sindikalni strani. V vmesnem času, od zadnjega sestanka, po njihovih navedbah poteka aktivna komunikacija z izmenjavo gradiv in stališč v elektronski obliki.
Glede na pravila pogajalskega procesa pričakujejo, da se sindikalna stran na predlog odzove s pisnim protipredlogom. Stavkovne aktivnosti med samim pogajalskim procesom pa po njihovem ne doprinesejo k napredku pri reševanju stavkovnih zahtev, ampak kompleksno situacijo, ki je nastala v preteklem desetletnem obdobju, le še otežujejo.
