Reševanje življenj, sajenje dreves, dostava hrane, sprehod s sovaščanko …

Do 25. maja bodo po vsej državi potekali dogodki na temo prostovoljstva. Namen nacionalnega tedna prostovoljstva, v katerem se pod okriljem Slovenske filantropije razpravlja o vlogi in pomenu te dejavnosti, je razširiti glas predvsem o posameznikih in organizacijah, ki veliko prispevajo k bolj empatični in povezovalni skupnosti.

Inštrukcije pri katerem od šolskih predmetov, sprehod s starejšo sovaščanko, pomoč pri okrevanju po možganski kapi, delo z begunci, dostava zdravil iz lekarne, gašenje požarov in reševanje mačk z dreves – oblik prostovoljstva je veliko.

V mrežo slovenskih prostovoljskih organizacij je vključenih več kot dva tisoč organizacij, izobraževanj za prostovoljce, mentorje in organizatorje prostovoljstva, ki jih nudi Slovenska filantropija, pa se vsako leto udeleži približno pet tisoč posameznikov.

Videl sem Sirijo, Afganistan, Irak, Ukrajino ... A nič ni hujše kot Gaza

Številki sta dokaz, da je pri nas prostovoljstvo cenjeno in zaželeno, pogosto pa – spomnimo se samo naravnih in drugih katastrof, pri katerih na pomoč brez vprašanj priskočijo prostovoljni gasilci in drugi pripadniki civilne zaščite – nujno.

Vsako leto se prostovoljcem pri Slovenski filantropiji zato zahvalijo s podelitvijo priznanj, med drugim za najboljšega prostovoljca, zaposlenega v javni upravi, za naj mentorja in projekt medgeneracijskega prostovoljstva, izberejo junake našega časa, torej šole in dijaške domove z najbolje organiziranim prostovoljstvom, priznanje podelijo tudi občinam, ki aktivno spodbujajo to dejavnost ter novinarkam oziroma novinarjem, čigar prispevki na temo prostovoljstva so med bralce, gledalce ter poslušalce ponesli glas o izstopajočih posameznikih, organizacijah ali društvih ter njihovih dobrih delih.

Letos je na natečaj za najboljšo prostovoljsko zgodbo prispelo deset prijav. Komisija, ki so jo sestavljali člani Slovenske filantropije in Društva novinarjev Slovenije, je za najboljšo prostovoljsko zgodbo izbrala Večerovo serijo Obrazi prostovoljstva, ki so jo ustvarili urednica Andreje Kutin in novinarke Brina Kerič, Tjaša Gajšek, Vida Božičko in Franja Žišt.

S serijo so novinarke dokazale, da je mogoče najti posameznike, ki nekoga drugega postavijo pred sebe. »V času instant doživetij, potreb in zaužitij izstopijo iz kolesja in podarijo ta hip največje vrednote – čas, energijo, naklonjenost, empatijo. Novinarke so poiskale ljudi, ki del svojega življenja namenjajo prostovoljstvu, ter jim dale glas in obraz, kar danes v medijih ni samoumevno. Za to si zaslužijo ne le naziva, ampak vse naše spoštovanje. Egoistično usmerjeni družbi namreč postavljajo ogledalo. Tam zunaj so ljudje, ki potrebujejo pomoč, a so tudi številni, ki to pomoč nudijo,« je komisija še zapisala v obrazložitvi.

Slovenski kirurg Tom Potokar pomaga prebivalcem Gaze. FOTO: Eyad Baba/AFP

Potokar rešuje življenja v Gazi

Med nagrajenci je tudi novinar Delove Sobotne priloge Aljaž Vrabec, ki je za intervju s kirurgom Tomom Potokarjem prejel posebno priznanje. »Videl sem Sirijo, Afganistan, Irak, Ukrajino … A nič ni hujše kot Gaza,« je Vrabcu povedal Potokar, ki je trenutno znova v Gazi. V izraelskih napadih je umrlo več tisoč ljudi, med njimi številne ženske in otroci.

Novinar Aljaž Vrabec je v časih, ko se je izraelski genocid nad Palestinci razmahnil do neizrekljivih ravni krutosti in razčlovečenja, opravil intervju s plastičnim kirurgom Tomom Potokarjem, ki o zgodovinskem zločinu priča neposredno, na podlagi vsakodnevnega stika z žrtvami, je v obrazložitvi zapisala komisija Slovenske filantropije in Društva novinarjev Slovenije: »Novinar je spraševal natančno, zato sogovornika bralcu nista zamolčala brutalnih podrobnosti in nista puščala dvoma: 80 let po koncu druge svetovne vojne se zločini nad človeštvom ponavljajo. Potokar v humanitarnih odpravah deluje že več kot 40 let in ostaja prostovoljec tudi po upokojitvi. Bistvo prostovoljstva je opisal kot odnos med posameznikom in človeštvom.«

Tom Potokar rešuje življenja v Gazi. FOTO: Osebni arhiv

Vrabec je na vprašanje, zakaj se mu zdi pomembno opozarjanje na pomen prostovoljske dejavnosti doma in v svetu, odgovoril, da je dogodkov, s katerimi počastimo prostovoljno delo, občutno premalo.

Po njegovem mnenju pa je bistveno vprašanje, zakaj prostovoljno delo sploh potrebujemo – ker država in politika zanemarjata številne ranljive skupine in ljudi, ki odločevalcem ne prinašajo cenene politične priljubljenosti.

»V letu in pol je izraelska vojska ubila več kot 50.000 ljudi, od tega približno 20.000 otrok, na stotisoče je ranjenih. Ampak evropski in slovenski politiki si v svojem praznem obžalovanju ne upajo niti omeniti, kdo vse ta grozodejstva v Gazi sploh povzroča. Da ni nikjer hujše kot v Gazi, pravi tudi plastični kirurg Tom Potokar. Če kdo, to ve on, saj je življenja reševal na vseh vojnih območjih tega planeta,« je povedal Vrabec.

Potokar je bil prejšnji teden ravno sredi dela, ko je izraelska vojska bombardirala Evropsko bolnišnico, ubila 28 ljudi in jih še več deset ranila. A kot je opozoril novinar Sobotne priloge, »ne gre le za mrtve v danem trenutku, temveč predvsem za to, da izraelska vojska uničuje še zadnje ostanke civilnega življenja v Gazi. Tako je vedno manj delujočih zdravstvenih ustanov, kjer še lahko za silo oskrbijo poškodovane.«

Tom Potokar je kmalu zatem za britanske medije poročal, da so v tej bolnišnici zdravili paciente z ogromnimi odprtimi ranami, nekatere celo okužene z ličinkami, zdravili so otroke s hudimi poškodbami živcev in travmatskimi poškodbami možganov … ob vsem tem je vse hujša tudi lakota. Aljaž Vrabec je priznanje ob prejemu posvetil slovenskemu kirurgu, ki se v Gazi bori za to, da bi rešil življenja ljudi, ki jih ne zmore ali ne želi rešiti mednarodna skupnost.

Prostovoljci Novartisa so leta 2019 pomagali barvati sobe Centra Janeza Levca. FOTO: Blaž Samec/Delo

Pričakujejo novo strategijo razvoja prostovoljstva

Gostiteljica slovesnega dne je bila letos občina Trbovlje. V tamkajšnjem kulturnem domu so podelili vrsto priznanj posameznikom in institucijam, ki se posvečajo prostovoljski dejavnosti. Izvršni direktor Slovenske filantropije Franci Zlatar je pri tem povedal, da z »velikim pričakovanjem zrejo v prihodnost in v strategijo razvoja prostovoljstva do leta 2030, ki bo začrtala smeri, kako še trdneje povezati prostovoljski utrip z razvojem skupnosti in trajnostnim mirom«.

Najboljša prostovoljca, zaposlena v javni upravi, sta postala Dominika Knez in Peter Čepin Tovornik, najboljši aktivni mentorji pa Silvestra Gorjup, Marjetka Kreševec, Barbara Žaler Černe in Vesna Sitar.

Najboljši lanski projekt medgeneracijskega prostovoljstva so bili zapisi spomina Zavoda Varna pot, s katerim so na inovativen način, prek zapisovanja spominov starejših, povezali različne generacije.

Starejši s pripovedovanjem zgodb o življenju nekoč prispevajo k ohranjanju kulturne dediščine, mladi pa pri tem pridobivajo dragocen vpogled v preteklost, razvijajo spoštovanje do izkušenj starejših ter razumevanje družbenih sprememb, kot jih odražajo zgodbe o kmečkih opravilih, bosem pešačenju v šolo, nakupu prvega kolesa, urokih in čarovnijah babic, prvih srečanjih s tehnologijo, o ljubezni, izseljenstvu, vojni, pa tudi razmisleki o vlogi žensk skozi zgodovino, kot jo odpira zgodba o »Babici motoristki«, so zapisali pri Slovenski filantropiji.

Nepogrešljivi v boju z nesrečami

V luči pogostih primerov medvrstniškega nasilja so še posebej pomembna priznanja za »junake našega časa«. S tem projektom pri Slovenski filantropiji promovirajo prostovoljstvo med otroki in mladimi ter aktivirajo oziroma krepijo medsebojno solidarnost na osnovnih in srednjih šolah ter v dijaških domovih. Letos je med prejemniki nazivov Junaki našega časa 39 institucij, od tega 15 takšnih, ki so naziv prejele prvič.

Za sistematično spodbujanje prostovoljstva in zagotavljanje podpore pri različnih dejavnostih so 36 slovenskim občinam ponovno potrdili naziv prostovoljstvu prijazna občina, prvič pa so ga prejele štiri občine – Vuzenica, Brežice, Grosuplje in Mestna občina Maribor.