Tudi diplomacija kriva za vojno v Ukrajini
Na Menini planini je potekala spominska slovesnost v počastitev preboja partizanov iz sovražnikovega obroča. Več kakor tisoč zbranim je spregovoril nekdanji diplomat Zvone Dragan, ki je obsodil medvojno kolaboracijo, spoštljivo je spregovoril o borbi proti okupatorju, dotaknil se je povojnih pobojev domobrancev, obsodil je novačenje orožja Ukrajini in se zavzel za diplomatsko rešitev spora. Med navzočimi je bila tudi nekdanja partizanka in udeleženka bojev na Menini planini Valerija Skrinjar Tvrz.
»Med glavnimi vrednotami NOB je bil neizprosen boj za svobodo in za preživetje naroda. OF in partizanski junaški boj proti okupatorju ne bi bila nikoli tako uspešna, če ne bi imela masovne, vseljudske podpore. S svojo fanatično borbenostjo in številnimi žrtvami si je slovenski narod izboril častno mesto med svobodoljubnimi narodi sveta. To je bil eden temeljev nove Jugoslavije. In tu korenini tudi samostojna Slovenija, čeprav nekateri še vedno mislijo, da se je njena zgodovina začela konec osemdesetih in v začetku devetdesetih prejšnjega stoletja,« je dejal Dragan, ki je prepričan, da narod, ki se ni pripravljen boriti za svojo svobodo, si svobode tudi ne zasluži in še manj samostojne države.
Poboji posledica preslišanega kralja
Po njegovem slabe vesti kolaborantov, ki so se bojevali celo pod poveljstvom zloglasne SS in izdajalcev, ki so končali na strani poražencev, ne morejo oprati nobeni še tako agresivni poskusi revizije že zdavnaj mednarodno priznanih zgodovinskih dejstev. Tudi vsega obžalovanja in obsodbe vredni povojni izvensodni poboji, ki so se zgodili na slovenskih tleh (pa tudi v mnogih drugih državah proti Hitlerjeve koalicije), ne morejo razvrednotiti zgodovinske pozitivne vloge NOB, partizanstva in odločnega upora proti okupatorjem. Ideološki in politični dediči slovenskega domobranstva si odkrito prizadevajo za rehabilitacijo kolaboracije z okupatorjem in jo prikazujejo kot nujno zlo v spopadu s t. i. komunistično zaroto. Kot da je šlo, pravi Dragan, tudi okupatorju predvsem za likvidacijo komunistov, ne pa za uničenje celotnega naroda in njegove dobro organizirane partizanske vojske.
»Če bi politično vodstvo domobranstva in ljubljanska škofija pravočasno spoznala svojo zgodovinsko zmoto in upoštevala dramatičen poziv kralja Petra Karađžorđevića in njegove londonske vlade septembra leta 1944, da morajo domobranci, ustaši in četniki pristopiti k narodno-osvobodilni vojski, ki je bila takrat že eno leto priznana od zaveznikov, se gotovo ne bi zgodili povojni poboji v takšni obliki in obsegu. Tisti, ki so takrat namerno preslišali ta dramatičen poziv, ki je bil usklajen z zavezniki, bi lahko preprečili povojni masaker. In njihovi politični dediči še danes nočejo nič slišati o tem pozivu,« je povedal govornik.
Zagon orožarske industrije
Dragan pravi, da je kot diplomat med drugim tudi v Varšavi pozorno spremljal napete odnose med Poljsko in Rusijo. Vojna, ki je izbruhnila v Ukrajini, pa ogroža mednarodno varnost, zato mora mednarodna skupnost, še posebej države Evropske unije, intenzivneje iskati rešitve za čimprejšnjo zaustavitev vojne in ponuditi sprejemljivo podlago za začetek resnih pogajanj med Ukrajino in Rusijo za sklenitev sporazuma o premirju in trajnem miru.
Spomenik v morali in etiki
Menina planina je spomenik v morali in etiki, v hrabrosti in tovarištvu NOB. To je bila borba na življenje in smrt, se je v pogovoru z novinarjem Dela pred leti spominjal medvojnih dogodkov legendarni partizanski poveljnik Franc Sever Franta, ki je pri 22-letih v marcu leta 1945 z ukano rešil iz sovražnikovega obroča približno 500 bork in borcev. Napisal je knjigo z naslovom Past in po njej so pred tremi leti posneli igrano-dokumentarni film z naslovom Preboj. Jedro partizanske vojske so tvorili mladi ljudje, skoraj še otroci, ki se niso bali ničesar. Žrtvovanje za svobodo naroda je bilo samoumevno. Za Frantovo generacijo je bila meja samo nebo, zaradi česar so tudi zmagali. Partizanske pesmi, ki govorijo o njihovih junaštvih, niso propaganda, nastale so iz resničnosti. Tega zanosa današnje generacije ne morejo razumeti, niti jih nihče k temu ne spodbuja.
»Nesprejemljiva je licitacija, kdo je za čimprejšnjo prekinitev vojne, menda za vsako ceno, in kdo je še za izdatnejšo podporo Ukrajini predvsem v orožju, čeprav za ogromno ceno, celo z iluzijo, da bi lahko bila celo zmagovalka v tej vojni. Mednarodna diplomacija se mora rehabilitirati za sramoto, ker ni pravočasno ukrepala in preprečila vojne in njenih grozljivih posledic. V mislih imam čas pred in po letu 2008, ko je NATO začel odpirati vrata za članstvo Ukrajine, ko so zahodni akterji na čelu z ZDA vzpodbujali in celo pomagali organizirati t. i. majdansko revolucijo, ko sopodpisnika obeh sporazumov iz Minska, torej Nemčija in Francija, nista odločneje zahtevali od Ukrajine in Ruske federacije, da ju dosledno uresničita, ko je NATO vztrajno nadaljeval približevanje ruskim mejam.
Očitno ne bo šlo brez kompromisov. Seveda pa mora plačati svojo ceno predvsem agresor. Za resna pogajanja pa je treba pripraviti podlago, ki bo sprejemljiva za obe strani,« je dejal Dragan, ki je prepričan, da je glede tektonskih sprememb v korist Nata že zdaj jasno, da je edini pravi zmagovalec te vojne onkraj Atlantika. In ravno ta teden je vrh Nata v Madridu dal nov zagon orožarski industriji in govorici orožja, je sklenil govornik. Dragan je po končani slovesnosti iz rok predsednika slovenske borčevske organizacije Marijana Križmana prejel zlato plaketo za predano, aktivno in zelo uspešno utrjevanje zgodovinske resnice, vrednot in dosežkov NOB.
