Višali bi izdatke za obrambo, a ...
O višini sredstev za dodatne obrambne izdatke v državnem zboru še previdno.
Odpri galerijo
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je danes tudi poslance pozval k okrepitvi obrambnih izdatkov. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Ljubljana – Poslanci koalicijskega peterčka so včeraj prikimavali generalnemu sekretarju zveze Nato Jensu Stoltenbergu glede povečevanja obrambnih izdatkov, a pri tem svarili, da ne smejo pozabiti na druge prioritete, ki so pomembne za razvoj Slovenije.
Poslanec LMŠ Darij Krajčič je pojasnil, da je govoriti o številkah še prezgodaj, a da so prioritete jasne: »To ni samo obramba, so tudi javni sektor in pokojnine. V okviru tega se bo proračun povečal.« Na vprašanje, kako se bodo uskladili z Levico, ki nasprotuje povečanju izdatkov za obrambo, pa je odgovoril, da bodo podporo morda dobili »na drugi strani opozicije, na desni strani«.
Kot je znano, v opozicijskih SDS, NSi in SNS zagovarjajo povečanje obrambnih izdatkov. V NSi in SNS pa so celo nakazali, da bi podprli dvig obrambnega proračuna. Obrambni minister Karl Erjavec je namreč v ponedeljek napovedal zvišanje na 1,1 odstotka bruto domačega proizvoda za prihodnje leto. »Erjavčeva teza je pravilna, le ne vem, kako jo bo izpeljal. Mislim, da gre bolj za znanstveno fantastiko,« je komentiral prvak SNS Zmago Jelinčič.
Slovenija je po letu 2016 nekoliko povečala izdatke za obrambo, a je še daleč od dveh odstotkov, k čemur se je politično zavezala. Lani in letos je oziroma bo za obrambo porabljenih nekaj več kot 400 milijonov evrov, kažejo proračunski dokumenti. To je, proporcionalno z BDP, primerljivo tudi z zneski v letih 2014 in 2015. Slovenija za obrambo porabi okoli 0,9 odstotka BDP na leto. Od tega gre 0,7 odstotka BDP za vojaško obrambo. To je pod povprečjem EU.
Kot zanimivost: z izstopom Velike Britanije iz EU bo slovenski delež verjetno blizu evropskega povprečja, če bodi druge članice ohranile zdajšnje zneske za obrambo. Izdatki EU za obrambo so leta 2016 znašali 1,3 odstotka BDP, vendar pa Velika Britanija za obrambo nameni skoraj dva odstotka BDP. Sedem držav članic, med njimi tudi Nemčija, za obrambo nameni približno toliko kot Slovenija.
Poslanec LMŠ Darij Krajčič je pojasnil, da je govoriti o številkah še prezgodaj, a da so prioritete jasne: »To ni samo obramba, so tudi javni sektor in pokojnine. V okviru tega se bo proračun povečal.« Na vprašanje, kako se bodo uskladili z Levico, ki nasprotuje povečanju izdatkov za obrambo, pa je odgovoril, da bodo podporo morda dobili »na drugi strani opozicije, na desni strani«.
Infografika: Delo
Kot je znano, v opozicijskih SDS, NSi in SNS zagovarjajo povečanje obrambnih izdatkov. V NSi in SNS pa so celo nakazali, da bi podprli dvig obrambnega proračuna. Obrambni minister Karl Erjavec je namreč v ponedeljek napovedal zvišanje na 1,1 odstotka bruto domačega proizvoda za prihodnje leto. »Erjavčeva teza je pravilna, le ne vem, kako jo bo izpeljal. Mislim, da gre bolj za znanstveno fantastiko,« je komentiral prvak SNS Zmago Jelinčič.
Slovenija je po letu 2016 nekoliko povečala izdatke za obrambo, a je še daleč od dveh odstotkov, k čemur se je politično zavezala. Lani in letos je oziroma bo za obrambo porabljenih nekaj več kot 400 milijonov evrov, kažejo proračunski dokumenti. To je, proporcionalno z BDP, primerljivo tudi z zneski v letih 2014 in 2015. Slovenija za obrambo porabi okoli 0,9 odstotka BDP na leto. Od tega gre 0,7 odstotka BDP za vojaško obrambo. To je pod povprečjem EU.
Kot zanimivost: z izstopom Velike Britanije iz EU bo slovenski delež verjetno blizu evropskega povprečja, če bodi druge članice ohranile zdajšnje zneske za obrambo. Izdatki EU za obrambo so leta 2016 znašali 1,3 odstotka BDP, vendar pa Velika Britanija za obrambo nameni skoraj dva odstotka BDP. Sedem držav članic, med njimi tudi Nemčija, za obrambo nameni približno toliko kot Slovenija.
