Za ene diskriminacija, za druge upoštevanje zakona
Ta teden je začela delati delovna skupina za prenovo visokošolske zakonodaje. Ukvarjala se bo tudi z 38. členom zakona o visokem šolstvu, ki določa, kdo se lahko vpiše v univerzitetni študijski program. Interpretacije so danes zelo različne, dijakom s poklicno maturo in petim predmetom so bila zadnja leta vrata odprta skoraj vsepovsod. Letos pa so mnogi izvedeli, da se na želeni program ne bodo mogli vpisati. Nekateri pravijo, da so pristojni končno začeli upoštevati zakon, drugi, da gre za diskriminacijo.
Na spremenjene vpisne pogoje, ki so zaprli vrata dijakom srednjih strokovnih šol na določene študijske programe, so opozorili na Univerzi v Ljubljani ob objavi razpisa za prihodnje študijsko leto. Pojasnili so, da jih je v to prisilila Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis), ki je akreditacijo pogojevala s spremembo vpisnih pogojev.
Na Filozofski fakulteti v Ljubljani so za prihodnje študijsko leto ohranili dosedanje vpisne pogoje. Kot je dejala dekanja Mojca Schlamberger Brezar, spremembe ne bi prizadele le kandidatov s poklicno maturo: »Zapleti bi lahko nastali tudi pri že vpisanih študentih, ki bi želeli zamenjati študijski program oziroma smer. V takem primeru morajo namreč kandidati ponovno kandidirati na razpisu za vpis (z novimi pogoji) in lahko bi se zgodilo, da za enopredmetni študijski program, na katerega bi se želeli vpisati, ne bi več izpolnjevali vpisnih pogojev. Na to problematiko smo intenzivno opozarjali vse leto.«
Nejasnosti in zakonodaja
Ravnatelje srednjih strokovnih šol je razpis zelo razburil. Tudi zaradi razlik med samimi strokovnimi srednješolskimi programi. Veterinarski tehnik, ki ima kemijo in biologijo tri leta v predmetniku, se, denimo, ne more vpisati na študij za dvopredmetnega učitelja kemije in biologije, lahko pa se tja vpiše nekdo, ki je imel oba predmeta le dve šolski leti. »Kriva« je klasifikacija srednješolskih programov, po kateri je vsak dobil svojo številko, dijaki pa se lahko vpišejo na študijske programe z isto številko, torej na isto strokovno področje.
Kdo je akreditacijske številke srednješolskim programom določil, iz odgovorov pristojnih nismo mogli razbrati. Na Univerzi v Ljubljani so nam odgovorili, da je klasifikacijo predpisal Nakvis, a naj se obrnemo še na srednje šole, te so pojasnile, da iz smernic sledi, da so jo pripravili na Nakvisu, Nakvis pa odgovarja, da so »klasifikacijo srednješolskih programov za vpis v univerzitetne študijske programe prejeli od univerz in jo kot pomoč pri določanju vpisnih pogojev svetovali vsem visokošolskim zavodom«.
Nakvis razlaga, da je 38. člen zakona o visokem šolstvu, na podlagi katerega so zahtevali spremembe, jasen. Določa, da se v univerzitetne študijske programe »na posameznem strokovnem področju lahko vpiše tudi, kdor je opravil poklicno maturo po ustreznem programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe z istega strokovnega področja ter izpit iz enega od predmetov mature«. Leta so se dijaki s poklicno maturo in petim predmetom lahko vpisovali skoraj kamor koli, zdaj so klasifikacije vse obrnile na glavo.
Na vprašanje, zakaj niso mogli počakati na spremembe zakonodaje, na Nakvisu odgovarjajo: »Glede na to, da je bilo zadnjih 20 let stanje neurejeno, smo v skupnih pogovorih z visokošolskimi zavodi in pristojnim ministrstvom ugotovili, da je najbolj smiselno, da se to uredi pri postopkih podaljševanja akreditacije visokošolskih zavodov.«
Stanje na terenu
Iz zadnje objavljene analize prijav na spletni strani Univerze v Ljubljani izhaja, da je bilo v študijskem letu 2020/2021 izmed vseh sprejetih v univerzitetne programe 14,5 odstotka dijakov s poklicno maturo. Z ministrstva za visoko šolstvo še čakamo na podatke, koliko izmed njih študij konča in koliko gimnazijcev, ki so se vpisali s splošno maturo, ga konča. Podatki Državnega izpitnega centra (RIC) pa kažejo, da je dijakov na splošni maturi vsako leto manj, lani jih je bilo najmanj doslej.
Državna izpitna komisija je na ta problem opozorila že leta 2018 z javnim pismom, v katerem so zapisali, da se je število splošnih maturantov od leta 2007 skoraj prepolovilo, medtem ko opazno narašča število poklicnih maturantov s petim predmetom na splošni maturi. Na RIC pojasnjujejo, da je sistem petega predmeta v času prve uvedbe leta 2002 igral drugačno vlogo: »Kandidatov je bilo malo in redke fakultete so tem maturantom z vpisnimi pogoji dopuščale vpis. Zadnja leta se je stanje izrazito obrnilo, fakultete pa so zaradi manjših generacij množično omogočale vpis s poklicno maturo in petim predmetom, tudi brez omejitev po strokovni vertikali. Če je v prvih letih manjša skupina maturantov poklicne mature s petim predmetom pri vpisu na fakultete dopolnjevala veliko skupino gimnazijcev, je bilo v zadnjih letih razmerje med skupinama iz leta v leto manjše. O tem je državna komisija za splošno maturo večkrat poročala. RIC že dolga leta znotraj obeh komisij za maturo in na ministrstvu opozarja, da obstoječa rešitev prehoda s poklicno maturo in petim predmetom ni dobra.«
Vrata niso zaprta
Skupnost splošnih gimnazij pozdravlja odločitev o spremembi vpisnih pogojev, je odgovorila predsednica Mojca Lukšič. Dodala je, da se bojijo, da bodo v novi zakonodaji »legalizirali« takšen prehod v univerzitetni prostor, kar po mnenju splošnih gimnazij ne bi bilo dobro: »Velika razlika je v standardih in obsegu splošnih znanj in v obsegu eksternosti, ki jih mora izkazati gimnazijec na splošni maturi in dijak na poklicni maturi. Za primerljivost programov ne more biti ključ število ur posameznega predmeta v srednješolskem programu, temveč standard znanja. To analizo je pred leti naredil zavod za šolstvo, pokazala je, da standarda nista primerljiva.«
Dijaki, ki so se vpisali v srednje strokovne šole z obljubo, da bodo s petim predmetom lahko študirali kar koli, so razočarani. V gimnazijah pa poudarjajo, da pravica do univerzitetnega študija ni nikomur odvzeta, saj lahko dijaki s poklicno maturo vpišejo enoletni maturitetni tečaj, ki omogoča pripravo in opravljanje splošne mature, kar omogoča vpis na univerzitetni študij. Ravnateljica Gimnazije in veterinarske šole Ljubljana Marjana Mastinšek Šuštar pa pravi, da je to nesprejemljivo: »Dijaki na ta način izgubijo eno leto, uspešnost je slaba in osip zelo velik.«
