V nadaljevanju preberite:

To, kar so pokazala pogajanja ob Ženevskem jezeru, je hkrati pomirjujoče in skrb vzbujajoče. Izkazalo se je namreč, da je trg edini pogajalec, ki je bil sposoben obe največji gospodarski sili spraviti za mizo in ju prisiliti, da sta kavbojske pištole znova zataknili za pas.

»Smešna plat borze je v tem, da vsakič, ko kdo kaj kupi, drug pa proda, oba mislita, kako zelo sta bila premetena.« To je dejal William Feather, ameriški pisatelj in založnik. Nanj sem se spomnila, ko so Kitajci in Američani sedli za pogajalsko mizo v Ženevi in po dveh dneh filigranske diplomacije sklenili sporazum o znižanih carinah do 10. avgusta, nato pa bomo videli, v katero smer se bodo pomaknili kitajsko-ameriški odnosi. Tako kitajski namestnik premiera He Lifeng kot ameriški minister za finance Scott Bessent sta iz Švice odpotovala prepričana, da sta prelisičila drugo stran.

A to, kar so pokazala pogajanja ob Ženevskem jezeru, je hkrati pomirjujoče in skrb vzbujajoče. Izkazalo se je namreč, da je trg edini pogajalec, ki je bil sposoben obe največji gospodarski sili spraviti za mizo in ju prisiliti, da sta kavbojske pištole znova zataknili za pas. Šele ko se je indeks Standard and Poor 500 povsem približal »medvedjemu« trgu in za seboj tudi rating predsednika Donalda Trumpa potegnil do ravni, na kateri je več kot 60 odstotkov anketiranih Američanov izjavilo, da je po njihovem mnenju predsednik pretiraval z grožnjami s carinami, je ta svoje pogajalce poslal v nevtralno Švico, da bi se izognil embargu v odnosih s Kitajsko. To naj bi rešilo nabavne verige in preprečilo globalno recesijo.