Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Deportacijo ustavili kar v zraku

V dramatičnem dogajanju, ko so se protestniki zbrali na melbournskem letališču, je zvezno sodišče preprečilo vladi, da bi šrilansko družino Tamil izgnalo iz države.
Peter Jenko, namestnik generalne direktorice FURS-a, v Ljubljani, 12. aprila 2016.
[Peter Jenko,FURS,direktorji,uradi,davki,Ljubljana]
Peter Jenko, namestnik generalne direktorice FURS-a, v Ljubljani, 12. aprila 2016. [Peter Jenko,FURS,direktorji,uradi,davki,Ljubljana]
Staša Pust
30. 8. 2019 | 11:21
30. 8. 2019 | 11:22
4:11
Družino iz Šrilanke, ki že dalj časa živi v Avstraliji, so z nočnim letom hoteli deportirati nazaj na Šrilanko, nakar so oblasti na pobudo avstralskih aktivistov in protestnikov izdale začasno odredbo, s katero so preprečil takojšno vrnitev na Šrilanko, poročajo številni tuji mediji.
 
Sodno odredbo je sodnica Heather Riley odredila sredi poti na Šrilanko, zato je moralo letalo pristati na 3000 kilometrov oddaljenem letališču v Darwinu ob tretji uri zjutraj po lokalnem času. Sklep veleva, da družine ne smejo deportirati do danes opoldan, saj bodo imeli ob 10. uri v zveznem okrožnem sodišču v Melbournu zaslišanje.

Posnetki, ki so zaokrožili po spletu, kažejo, da so družino z letala pospremili stražarji. Kot je za BBC dejala družinska prijateljica, mama na letalu ni smela sedeti s svojima hčerkama, ki sta celotno pot prejokali.
 

Vrnitev najmlajše članice družine prestavljena do srede

 
V petkovem dramatičnem dogajanju, ko so se številni protestniki zbrali na melbournskem letališču, je zvezno sodišče z odredbo preprečilo vladi, da bi najmlajšo članico družine Talim izgnali pred prihodnjo sredo. Ni še jasno, ali bo vlada preložila izgon tudi ostalih članov družine, ki so bili v javnosti imenovani zgolj z njihovimi imeni. So pa opozicijski poslanci ministra za imigracije Davida Colemana pozvali k ponovnemu premisleku, da bi družini v Avstraliji omogočili bivanje.
 
Saga družine Tamil se je začela marca lani, ko so jih oblasti nasilno odstranile iz njihovega doma v kraju Bilolel v Queenslandu, ko sta med januarjem in februarjem 2018 zakoncema potekli vizi. To je v javnosti sprožilo množično negodovanje. Avstralski notranji minister Peter Dutton pa je odločitev o deportaciji v petek podprl z besedami, da »niso migranti, ki bi potrebovali zaščito naše države«. Dejal je še, da je urad za priseljence družinsko prošnjo za azil večkrat temeljito pregledal in zavrnil, v zadnjem času pa niso bili uspešne niti pravne pritožbe o izgonu staršev ter starejše hčerke.
 
Lanskega junija je pritožbo zavrnilo tudi zvezno okrožno sodišče. Takrat je sodnica ugotovila, da sta se zakonca med državljansko vojno ob različnih priložnostih trikrat vrnila na Šrilanko in da ni dokazov, ki bi potrjevali, da je družina zaradi oblasti tam še vedno v nevarnosti. Sodnica je opozorila tudi na to, da se je državljanska vojna končala maja 2009.

Številni protestniki so se danes zbrali pred sodiščem v Melbournu, kjer bo potekalo zaslišanje. FOTO: William West/Afp
Številni protestniki so se danes zbrali pred sodiščem v Melbournu, kjer bo potekalo zaslišanje. FOTO: William West/Afp

 

S Šrilanke pobegnila zaradi pregona ljudstva Tamil


Nadesalingam in Priya, znana tudi kot Nadas, sta se spoznala in poročila v Avstraliji, potem ko sta tam zaradi državljanske vojne v domači državi iskala zaščito. V Avstralijo sta leta 2012 in 2013 prišla z ločenima ladjama. Njuni prijatelji pravijo, da sta Šrilanko zapustila zaradi pregona nad ljudstvom Tamil.

Njuni hčerki, dvoletna Tharunicaa in njena dve leti starejša sestrica Kopika, sta se rodili v Avstraliji. Preden so jih lanskega marca s prisilo preselili v dnevni center za migrante, je družina tri leta delala in živela v majhnem podeželskem mestecu Biloela. Novico o prisilni izselitvi, ki jo je pospremilo več kot deset policistov, je v javnosti završala in sprožila buren odziv. Peticijo za njihovo vrnitev v dom je podpisalo več kot 120.000 ljudi.

Podporniki v en glas trdijo, da jih bodo zaradi preteklih političnih dogodkov s Šrilanke pregnali. Številni lokalni odvetniki in zakonodajalci so mnenja, da bi bila ločitev družine na tej točki izjemno nehumano početje in so vlado na svojih družbenih omrežjih prosili za pomilostitev.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine