Zelenski voditelje G7 zaprosil za nadaljnjo pomoč
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na drugo obletnico ruske invazije na Ukrajino voditeljem držav skupine G7 na virtualnem vrhu dejal, da se Ukrajina zanaša na njihovo nadaljnjo dobavo vojaške pomoči, ki jim pomaga v boju proti Rusiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Dobro veste, kaj vse potrebujemo za zaščito našega neba, za krepitev naše vojske na kopnem in kaj vse potrebujemo, da ohranimo in nadaljujemo naš uspeh na morju. In dobro veste, da vse to potrebujemo pravočasno, zato računamo na vas,« je dejal Zelenski.
Italijanska premierka Giorgia Meloni, ki je danes iz Kijeva vodila virtualni vrh držav skupine G7, je poudarila, da Rusija ne zmaguje vojne v Ukrajini. »Veliko bolje moramo razložiti, da je sedanje stanje konflikta naša zmaga, ukrajinska zmaga, in ne zmaga Rusije, kot poskuša trditi njena propaganda,« je dejala.
Voditelji G7 so se danes v skupni izjavi zavezali, da bodo okrepili strošek vojne za Rusijo, v okviru česar nameravajo še dodatno otežiti Moskvi dostop do prihodkov. Ob tem so pozvali Iran in Kitajsko, naj nehata pomagati Rusiji ter zagrozili z ukrepi.
Obljubili so nadaljnjo podporo Kijevu pri pravici do samoobrambe, kar vključuje tudi sklepanje varnostnih sporazumov.
Voditelji so še pozvali Rusijo, naj razjasni okoliščine smrti ruskega oporečnika Alekseja Navalnega, ki je nedavno umrl v zaporu. Ob tem so se poklonili njegovemu pogumu. »Žrtvoval je svoje življenje za boj proti kremeljski korupciji in za svobodne in pravične volitve v Rusiji,« so sporočili v izjavi.
Meloni je danes kot predsedujoča vodila virtualno srečanje držav G7 in sicer iz Kijeva. V ukrajinski prestolnici so se danes sicer mudili še predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, premier predsedujoče Svetu EU Belgije Alexander De Croo in kanadski premier Justin Trudeau. Francoski predsednik Emmanuel Macron se srečanja zaradi težav s protesti francoskih kmetov ni udeležil.
Zelenski je danes podpisal varnostna sporazuma z Italijo in Kanado. Pred tem je podobne varnostne sporazume Ukrajina med drugim podpisala z Veliko Britanijo, Francijo in Nemčijo.
»Ukrajina je danes gotovo močnejša kot pred dvema letoma,« je zapisal Zelenski na družbenem omrežju X.
Kijev je v preteklih tednih podpisal več podobnih dogovorov z zahodnimi partnerkami. Ravno v petek sta varnostni dogovor podpisala Zelenski in danska premierka Mette Frederiksen. Poleg politične podpore v okviru dogovora države zagotavljajo še vojaško in finančno podporo Ukrajini.
V več evropskih državah so danes potekali shodi v podporo Ukrajini. Množice so se med drugim zbrale v Nemčiji, Veliki Britaniji, Latviji in na Poljskem. V slednji so protestniki pred hišo ruskega veleposlanika na Poljskem odvrgli dve toni gnoja.
Več kot 3000 ljudi se je popoldne zbralo na shodu pri Brandenburških vratih v Berlinu. Številni so mahali z ukrajinskimi zastavami, drugi pa so svoje poglede na vojno prikazovali na transparentih in plakatih s slogani, kot sta »Rusija vedno laže« ali »Hudič je v Kremlju«.
V jutranjih urah so aktivisti okoljevarstvene organizacije Greenpeace na pročelje ruskega veleposlaništva v Berlinu projicirali več sloganov v znak protesta proti vojni. »Ustavite ubijanje« in »Roke stran od Ukrajine« je bilo na stavbi mogoče prebrati v nemščini in angleščini. Shodi so med drugim potekali tudi v Kölnu in Frankfurtu.
Tudi v Veliki Britaniji so se zbrale množice ljudi, da bi izrazile podporo Ukrajini in se poklonile žrtvam vojne. Spominska slovesnost v Londonu se je začela z molitvijo v ukrajinski katedrali v Mayfairu. Tudi na Škotskem so se politični in verski voditelji udeležili maše ob obletnici vojne na edinburškem gradu.
Na Poljskem so medtem protestniki pred hišo ruskega veleposlanika po lastnih ocenah odvrgli dve toni gnoja, nanj pa so položili okrvavljeno rusko zastavo s črko Z, piše na spletni strani Reutersa, ki se sklicuje na fotografije protesta v kraju Konstancin-Jeziorna. Shodi v podporo Ukrajini potekajo tudi v Varšavi.
V latvijski prestolnici Riga se je zbralo na stotine ljudi na solidarnostnem shodu za Ukrajino. Pod geslom »Skupaj do zmage!« so udeleženci mahali z ukrajinskimi in latvijskimi zastavami ter držali plakate, ki so obsojali rusko agresijo in pozivali k podpori Ukrajini.
Nasproti bližnjega nemškega veleposlaništva je bilo tudi nekaj plakatov, ki so Nemčijo pozivali k dobavi raket taurus, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Shodi so potekali tudi na Hrvaškem in v Srbiji. Na shodu v Zagrebu je tamkajšnji ukrajinski veleposlanik Vasilij Kirilič izpostavil, da Ukrajina brani svobodo in demokracijo vseh zahodnih držav in jo je treba pri tem podpirati, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
Na Trgu republike v Beogradu so številni mahali z zastavami Ukrajine in EU, nekateri pa so nosili transparente z napisi »Stop vojni, stop zlu« in »Ukrajina bo zmagala«, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
Tudi v Ljubljani shod v podporo Ukrajini
Na shodu pred Moderno galerijo, ki sta ga pripravili ukrajinska skupnost v Sloveniji in ukrajinsko veleposlaništvo v Ljubljani, se je zbralo več sto podpornikov Ukrajine. Udeleženci so se sprehodili do ruskega veleposlaništva in kasneje do Kongresnega trga, kjer so jih nagovorili častni gostje in ukrajinski begunci.
Državni sekretar za mednarodne zadeve v kabinetu predsednika vlade Vojko Volk je v nagovoru poudaril, da bo Slovenija, ki že od vsega začetka stoji z Ukrajino, ob njej stala tudi v prihodnje. »Nikoli se ne bomo vdali. To je edino sporočilo, ki ga moramo dati Putinu,« je zatrdil Volk. Zaključil je, da je vsak svoboden narod dolžan pomagati državam, ki so žrtve agresije.
Slovenija podpira in bo tudi v prihodnje podpirala Ukrajino v vseh vidikih, je zatrdil tudi državni sekretar ministrstva za obrambo Damir Črnčec. »Vse pozive za mir, premirje in konec te vojne je potrebno nasloviti na preprost način. Ta vojna se lahko namreč konča že danes. Putin, umakni vojsko iz Ukrajine in vojne je konec,« je pozval.
Ukrajinski veleposlanik v Sloveniji Andrij Taran je medtem poudaril prepričanje v zmago Ukrajine, vseeno pa je vse mednarodne partnerje pozval, naj ne prenehajo podpirati države.
»Ta obsežna vojna traja že dve leti. Svet sedaj z grozo gleda na to, kako ruski režim uničuje ukrajinska mesta, ubija ukrajinske civiliste, uničuje ukrajinsko kulturo in izvaja genocid nad ukrajinskim narodom. Vsak dan Ukrajina izgublja življenja svojih sinov in hčera, ki se borijo za prihodnost države in svojih otrok,« je dejal.
Govorci so med drugim zahtevali tudi več vojaške, finančne in politične podpore Ukrajini ter dodatne sankcije proti Rusiji. Sloveniji in ostalim državam so se zahvalili za vso pomoč v zadnjih dveh letih in jih pozvali, da se skupaj še naprej zoperstavljajo Rusiji.
Slovensko-ukrajinsko kulturno in akademsko društvo Slava, PEN Slovenija, Društvo slovenskih književnih prevajalcev in Slovenska matica so danes v Ljubljani obletnico ruske invazije na Ukrajino obeležili tudi z literarnim dogodkom z naslovom Smrt ni moja zadnja beseda.
Ob drugi obletnici vojne pa se je na Prešernovem trgu zbralo tudi okoli 30 podpornikov Gibanja Slovenija proti rusofobiji. Na shodu so pozvali, da naj Slovenija nemudoma preneha oboroževati Ukrajino in se usmeri izključno na pošiljanje humanitarne pomoči obema sprtima stranema, naj normalizira diplomatske odnose z Rusijo in odpravi sankcije proti njej, ter sprejme korake za diplomatsko posredovanje med sprtima stranema.
Zelenski obljubil zmago nad Rusijo
Zelenski je danes obljubil zmago nad Rusijo in se zaveznicam zahvalil za vso dozdajšnjo pomoč. Dodal je, da si vsi želijo konca vojne, a da se bo ta morala končati pod »našimi pogoji.«
»Vsak normalen človek si želi, da bi se vojna končala. Toda nihče od nas ne bo dovolil, da se konča Ukrajina,« je na slovesnosti na kijevskem letališču Hostomel dejal Zelenski in poudaril, da se mora vojna končati »pod našimi pogoji, s pravičnim mirom«, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen, premierju predsedujoče Svetu EU Belgije Alexandru De Crooju, italijanski premierki Giorgii Meloni in kanadskemu premierju Justinu Trudeauju, ki so danes obiskali Kijev, se je zahvalil za vso dozdajšnjo pomoč.
»Cenim vsako odločitev o sankcijah proti Rusiji. Zahvaljujem se vam za vsak korak, ki nam omogoča, da to vojno pravično končamo,« je nadaljeval in dodal, da mora ruski predsednik Vladimir Putin »izgubiti v prav vsem, tako kot je izgubil v Hostomelu«.
Letališče Hostomel je bilo namreč v prvih dneh ruske invazije tarča ruskega napada. »Pred dvema letoma smo tu z ognjem pričakali sovražni desant, dve leti pozneje tu srečujemo naše prijatelje in partnerje,« je dodal Zelenski, ki je med slovesnostjo vojakom podelil medalje.
Von der Leyen je medtem danes v Kijevu ukrajinski policiji izročila 50 vozil, ki bodo po njenih besedah pomagala »zagotoviti varnost in stabilnost na ozemljih, ki so jih osvobodile pogumne ukrajinske oborožene sile«.
»Ta dobava prihaja kmalu po tem, ko je EU Ukrajini zagotovila tudi sodobno napravo za odstranjevanje min. S to opremo podpiramo Ukrajino, da bo deokupirano ozemlje spet varno,« je še dodala.
Von der Leyen Kijevu izrazila trdno podporo EU
Ursula von der Leyen je danes v Kijevu med drugim še pohvalila izjemen odpor Ukrajincev, Ukrajini pa izrazila trdno podporo Evropske unije.
Von der Leyen je na omrežju X sporočila, da je v Kijevu, da bi obeležila drugo obletnico ruske vojne v Ukrajini in da bi proslavila izjemen odpor ukrajinskega ljudstva. »Bolj kot kadarkoli stojimo Ukrajini trdno ob strani. Finančno, gospodarsko, vojaško in moralno. Dokler država ne bo končno svobodna,« je zapisala.
V Kijev je prispela skupaj s premierjem predsedujoče Svetu EU Belgije Alexandrom De Croojem. Z nočnim vlakom iz sosednje Poljske sta po poročanju agencije Reuters danes pripotovala skupaj z Meloni in kanadskim premierjem Justinom Trudeaujem, vsi pa zato, da bi ob obletnici ruske invazije izrazili solidarnost z Ukrajino, kjer je med vojno umrlo več deset tisoč ljudi in bilo uničeno gospodarstvo.
Ob drugi obletnici ruske invazije na Ukrajino danes iz sveta prihajajo izrazi podpore Kijevu. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je ob obljubi pomoči Ukrajino in njene zaveznice pozval, naj ne izgubijo upanja. London je Kijevu obljubil novo vojaško pomoč, Berlin pa je opozoril na nujnost okrepitve obrambe v Evropi.
Premier Robert Golob je danes ob drugi obletnici vojne v Ukrajini poudaril, da sta za nami dve leti »popolnega ignoriranja načel mednarodnega prava in predvsem nasprotovanja Ustanovni listini ZN s strani ruskega agresorja«. Ob tem se je zavzel za iskanje priložnosti za premirje, so sporočili z vlade.
Golob je sporočil, da je z mislimi danes s prebivalci Ukrajine, svojci in prijatelji žrtev, ranjenimi, ukrajinskimi vojaki, ki branijo svoje domove, z otroki, ženami in vsemi, ki si želijo miru in svobode. Zagotovil je, da se Slovenija skupaj z zavezniki nedvoumno zavzema za mir in mirno rešitev nastalega konflikta. »Enotni smo v prizadevanjih za obrambo svobode in doseganju pravičnega in trajnega miru v Ukrajini,« je dodal.
Pri tem je spomnil še na nedavno smrt ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega. »Če je smrt Alekseja Navalnega sporočilo, kakšni so lahko obeti sveta za mir, potem je to grozljivo sporočilo,« je posvaril.
Je pa prepričan, da mora osnovno vodilo ostati iskanje priložnosti za premirje in nato za dolgotrajen mir, ki temelji na načelih mednarodnega prava in Ustanovne listine ZN. »Zavzeti se moramo, da se obe strani skupaj s predstavniki mednarodne skupnosti končno usedeta za pogajalsko mizo in se da priložnost diplomaciji, ki bo pripeljala do miru in ljudem omogočila konec trpljenja in vrnitev v normalno življenje,« je sklenil.
Šojgu ob drugi obletnici vojne obiskal ruske vojake v Ukrajini
Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je obiskal ruske vojake v Ukrajini, je danes ob drugi obletnici vojne v Ukrajini sporočila ruska vojska. Šojgu je med obiskom ocenil, da je prednost na bojišču na strani Rusije. V Moskvi so medtem potekali novi protesti žena mobiliziranih vojakov, na katerih je policija pridržala najmanj štiri ljudi.
»Danes je glede na razmerje sil prednost na naši strani,« je Šojgu povedal vojakom v poveljniškem centru. Med pogovori s poveljniki se je seznanil z dejavnostmi ruske vojske na bojišču. Poveljniki so ga tudi obvestili, da je ruska vojska po nedavnem zavzetju mesta Avdijivka v regiji Doneck prešla v ofenzivo.
V Moskvi je medtem danes potekal nov protest žena mobiliziranih vojakov, ki se borijo v Ukrajini. Te so ponovno zahtevale vrnitev svojih mož s fronte. Po navedbah neodvisnega medija Sota je ruska policija na shodu pridržala najmanj štiri osebe, med njimi tudi dva novinarja.
Žene vojakov, mobiliziranih za boj v Ukrajini, se že več tednov redno srečujejo v znak protesta. Policija je tudi med preteklimi demonstracijami aretirala več ljudi, predvsem novinarje in moške. V začetku meseca je denimo ruska policija na shodu žena pridržala približno 20 novinarjev, ob tem je več medijskih hiš - vključno z agencijo AFP - opozorila, naj o demonstracijah ne poročajo.
Zelenski ob obletnici vojne izpostavil pomen pomoči ZDA
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na predvečer obletnice ruske invazije na Ukrajino poudaril, da je paket pomoči ZDA v višini 60 milijard dolarjev, ki še čaka na potrditev v predstavniškem domu ameriškega kongresa, izrednega pomena za ukrajinski narod. »Ta paket ni običajen, je temeljnega pomena za našo obrambo, tako z vidika njegove vsebine kot tudi z vidika sporočila, ki ga njegova podpora ali nepodpora pošlje svetu,« je dejal Zelenski v nočnem video nagovoru po srečanju z vodjo senatne večine ameriškega kongresa Chuckom Schumerjem z delegacijo na zahodu Ukrajine.
»Demokracije se ne smejo umakniti iz zgodovinskega procesa - iz procesa varovanja vseh vrednot, ki opredeljujejo naš sodobni svet,« je dodal.
Predstavniški dom kongresa ZDA še vedno ni potrdil predloga zakona o dodatni vojaški pomoči Ukrajini v vrednosti 60 milijard dolarjev, ki ga je odobril senat. Predsednik predstavniškega doma Mike Johnson ob pritisku bivšega predsednika ZDA Donalda Trumpa zavrača uvrstitev predloga na glasovanje.
Ameriški predsednik Joe Biden je v petek ob napovedi novih sankcij proti Rusiji znova pozval kongres, naj vendarle sprejme predlog zakona, ki bi omogočil podporo Ukrajini. »Morebitno pomanjkanje podpore Ukrajini v tem kritičnem trenutku ne bo šlo kar tako v pozabo,« je dejal.
Ukrajinske oborožene sile so v zadnjem času na več odsekih fronte zaradi pomanjkanja streliva in zračne obrambe utrpele hude izgube. Da so razmere izjemno težke, je nedavno priznal tudi Zelenski.
Spopadi se nadaljujejo
Ob drugi obletnici ruske invazije na Ukrajino se spopadi med vojskama nadaljujejo. Ruske sile so ponoči napadle mesto Odesa, pri čemer je umrla najmanj ena oseba. Ukrajinske sile pa naj bi napadle mesto Lipeck, od koder poročajo o eksplozijah. Iz Ukrajine poročajo tudi uspehu, saj naj bi jim uspelo sestreliti rusko izvidniško letalo.
Ruska vojska je ponoči obmorsko mesto Odesa napadla z več brezpilotnimi letalniki, pri čemer jim je uspelo uničiti stanovanjsko stavbo, so sporočile vojaške oblasti v regiji. Napad je terjal najmanj eno smrtno žrtev, še trije ljudje pa so ranjeni. Reševalci sicer še preiskujejo ruševine za morebitnimi preživelimi oz. žrtvami.
Ukrajinska vojska je po lastnih navedbah nad ruskim območjem Krasnodar sestrelila še eno rusko izvidniško letalo A-50. Ruska stran navedb zaenkrat ni potrdila, je pa ruska tiskovna agencija Tass poročala o požaru v Krasnodarju, ki je izbruhnil po padcu zračnega plovila.
Ukrajini je že v sredini januarja uspelo po lastnih navedbah sestreliti dve izvidniški letali, med njima tudi enega tipa A-50. V zadnjem tednu je ukrajinski vojski uspelo sestreliti tudi več ruskih bojnih letal.
Rusko obrambno ministrstvo je sicer poročalo o več napadih z ukrajinskimi droni v regijah Kursk in Tula. Ruski zračni obrambi je uspelo prestreči več dronov. Iz mesta Lipeck pa medtem poročajo o eksplozijah. Guverner območja Igor Artamonov je sprva poročal o požaru v eni od tovarn, ki pa so ga že pogasili. Varnostne sile sicer preučujejo informacije o domnevnem napadu z droni.
Ukrajinska vojska je kasneje prevzela odgovornost za napad na eno največjih jeklarn v Rusiji. Ukrajinska obveščevalna služba SBU in vojaška obveščevalna služba GRU sta organizirali napad z droni na jeklarno NLMK na območju Lipecka. Kot so pojasnili pri SBU, so v tovarni izdelovali orožje za rusko vojsko v Ukrajini.
Slovenska karitas doslej za pomoč Ukrajini namenila več milijonov evrov
Slovenska karitas je s pomočjo donacij posameznikov, 240 podjetij ter ministrstva za zunanje in evropske zadeve za pomoč Ukrajini od začetka vojne namenila 4,3 milijona evrov. Ministrstvo je preko humanitarnega strateškega partnerstva prispevalo slabega 1,1 milijona evrov. Pomoč Slovenske karitas je vključevala tudi 30 humanitarnih pošiljk.
Danes minevata natanko dve leti, odkar je ruski predsednik Vladimir Putin sprožil invazijo na Ukrajino in s tem tudi najhujši konflikt v Evropi po drugi svetovni vojni. Vojna je terjala več deset tisoč smrtnih žrtev in povzročila begunsko krizo. Ob obletnici so v številnih mestih po Evropi, vključno z Ljubljano, napovedani shodi v podporo Ukrajini.
Invazijo na zahodno sosedo je Putin začel 24. februarja 2022 z besedami, da gre za posebno vojaško operacijo »za demilitarizacijo in denacifikacijo« Ukrajine.
Po začetnih uspehih ruskih sil je Ukrajina ob koncu leta 2022 z izdatno vojaško in finančno pomočjo Zahoda prevzela pobudo, nato pa se ji je lani izjalovila dolgo pričakovana protiofenziva. Fronta se nato več mesecev ni spreminjala, v zadnjih tednih pa je Rusija znova prešla v ofenzivo.
Združeni narodi so januarja sporočili, da so od začetka invazije zabeležil 10.382 smrtnih žrtev med ukrajinskimi civilisti. Pri tem so opozorili, da je dejansko število verjetno še višje. Po podatkih ZN je ob tem Ukrajino zapustilo več kot šest milijonov ljudi.
