Neenakost še narašča

V nevladni organizaciji Oxfam opozarjajo, da so ogroženi razvojni dosežki v državah z nizkimi dohodki.
Fotografija: Države z nizkimi dohodki se spoprijemajo z naraščajočim dolgom in odplačevanjem obresti, zaradi česar sredstva preusmerjajo s ključnih področij, kot sta javno šolstvo in zdravstvo. FOTO: Goran Tomasevic/Reuters
Odpri galerijo
Države z nizkimi dohodki se spoprijemajo z naraščajočim dolgom in odplačevanjem obresti, zaradi česar sredstva preusmerjajo s ključnih področij, kot sta javno šolstvo in zdravstvo. FOTO: Goran Tomasevic/Reuters

V Washingtonu se danes začenja spomladansko zasedanje Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke, na katerem bodo finančni ministri, guvernerji centralnih bank ter predstavniki civilne družbe in finančnega sektorja namenili pozornost predvsem gospodarskim gibanjem, razvoju, učinkoviti pomoči in izkoreninjanju revščine. Toda še preden so se v ameriško glavno mesto zgrnile delegacije, so pri Oxfamu objavili analizo, v kateri svarijo pred naraščanjem dohodkovne neenakosti.

image_alt
Suša je pozabljeni jug rdečega otoka pahnila na rob lakote

Po navedbah nevladne organizacije je razkorak v porazdelitvi dohodka velik oziroma narašča v 60 odstotkih držav z nizkimi in srednjimi dohodki, ki prejemajo subvencije ali posojila Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke. »Organizaciji pravita, da je boj proti neenakosti njuna prednostna naloga, pa vendar hkrati podpirata politike, ki povečujejo razlike med bogatimi in drugimi. Običajni ljudje se morajo vsak dan bolj truditi, da premostijo krčenje javnih izdatkov za zdravstvo, izobraževanje in transport,« je poudarila Kate Donald, vodja urada Oxfam International v Washingtonu, in dodala, da se mora ta hinavščina končati.

Kakor je razvidno iz podatkov Oxfama, se je dohodkovna neenakost v zadnjem desetletju povečala v 37 državah, denimo v Etiopiji, Zambiji in Burkini Faso, v 37 državah pa je Ginijev količnik več kot 0,4, kar priča o velikem razkoraku med najbogatejšimi in najrevnejšimi.

Toda kljub večjim potrebam so se prispevki donatorjev v Mednarodnem združenju za razvoj pri Svetovni banki (IDA), ki najrevnejšim državam na svetu, polovica jih je v Afriki, zagotavlja nepovratna sredstva ali ugodna posojila, v zadnjih letih zmanjšali.

Hkrati se države z nizkimi dohodki spoprijemajo z naraščajočim dolgom in odplačevanjem obresti, zaradi česar sredstva preusmerjajo s ključnih področij, kot sta javno šolstvo in zdravstvo, kar bi lahko ogrozilo razvojne dosežke. V Oxfamu ob tem ugotavljajo, da je polovica držav, ki so upravičene do pomoči IDA, prezadolžena in da je treba odpisati okoli 45 odstotkov njihovega dolga.

Preberite še:

Komentarji: