Netanjahu priznal pomanjkljivosti in napake po napadu Hamasa
Spremljamo dogajanje v Palestini in Izraelu:
Ključni poudarki:
- Američani so menda dosegli odlog kopenske ofenzive.
- V Gazo pride premalo pomoči, začenja se stradanje.
- Število smrtnih žrtev v Gazi je po besedah tamkajšnjega ministrstva za zdravje preseglo 6000.
- V Gazo je danes prispel četrti konvoj pomoči, a brez goriva.
- Vojna po besedah finančnega ministra Smotriča Izrael na dan stane 246 milijonov dolarjev.
- Vplivi vojne v Gazi po navedbah IMF že kažejo svoj vpliv na gospodarstvih v regiji.
- Agencija UNRWA opozarja, da je ogroženo njeno humanitarno delovanje v Gazi.
- V zadnjih 24 urah so bili v izraelskih napadih v Gazi ubiti 704 Palestinci.
- Podpora Slovenije prizadevanjem Združenih narodov z generalnim sekretarjem Guterresem na čelu.
20.36 Netanjahu priznal pomanjkljivosti in napake po napadu Hamasa
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je danes priznal pomanjkljivosti in napake v odzivu izraelskih sil na napad skrajnega palestinskega gibanja Hamas in dodal, da bo tudi sam moral podati odgovore na pomanjkljivosti. Obljubil je, da bodo storili vse, da talce vrnejo domov in potrdil, da se Izrael pripravlja na kopensko invazijo na Gazo.
»Krivdo bomo preučili in vsi bodo morali podati odgovore, tudi jaz. Toda vse to se bo zgodilo pozneje. Kot predsednik vlade sem odgovoren za zagotovitev prihodnosti države,« je v televizijskem nagovoru po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Netanjahu.
Poudaril je, da si Izrael po najboljših močeh prizadeva za vrnitev talcev, ki jih je zajel Hamas. Ob tem pa je tudi potrdil, da se Izrael pripravlja na kopensko invazijo na Gazo. Podrobnosti o invaziji ni podal, navedel je le, da bo odločitev o tem, kdaj začeti kopensko invazijo, sprejel poseben vladni vojni kabinet, poroča britanski BBC.
Da so bile v odzivu izraelskih sil na napad Hamasa storjene napake je sicer že 12. oktobra priznal načelnik generalštaba izraelske vojske Herci Halevi. V luči tega je takrat pozval k oceni ravnanja vojske.
19.35 Wall Street Journal: Izrael na prošnjo ZDA preložil ofenzivo na Gazo
Izrael se je strinjal, da za zdaj odloži pričakovano invazijo na Gazo, da bi lahko ZDA v regijo poslale protiraketno obrambo za zaščito ameriških vojakov, je danes poročal Wall Street Journal, ki se sklicuje na ameriške in izraelske uradnike.
Ameriški uradniki so za zdaj prepričali Izrael, naj počaka, dokler ne bodo v regiji nameščeni ameriški sistemi zračne obrambe, in sicer že konec tega tedna, navaja WSJ.
Izrael pri načrtovanju upošteva tudi prizadevanja za dostavo humanitarne pomoči v Gazo in diplomatska prizadevanja za osvoboditev talcev, ki jih zadržujejo Hamasovi borci. Po navedbah časopisa so bile grožnje ameriškim vojakom najpomembnejše za Washington.
ZDA pripravljajo in nameščajo skoraj deset sistemov zračne obrambe, tudi za svoje vojake, ki služijo v Iraku, Jordaniji, Kuvajtu, Jordaniji, Savdski Arabiji, Siriji in Združenih arabskih emiratih. Ameriška vojska in drugi uradniki so prepričani, da bodo njihove sile tarča napadov militantnih skupin, ko bo Izrael začel kopensko invazijo na Gazo, poroča časopis.
18.02 Francija bo v Gazo poslala vojaško ladjo za podporo bolnišnicam
Francija bo na jugovzhod Sredozemskega morja poslala vojaško ladjo, je danes v Egiptu dejal francoski predsednik Emmanuel Macron. S tem naj bi zagotovila podporo bolnišnicam v Gazi, ki jim zaradi izraelskega bombardiranja in obleganja grozi propad.
Ladja francoske mornarice bo v naslednjih 48 urah zapustila Toulon, Francija pa bo poleg tega v Egipt poslala letala z medicinsko opremo, ki jo bo nato prepeljali v Gazo, je Macron dejal na skupni novinarski konferenci v Kairu, kjer se je srečal z egiptovskim predsednikom Abdelom Fatahom al Sisijem.
Ob tem je francoski predsednik zanikal »dvojne standarde« svoje države pri odzivih na konflikt med Izraelom in palestinskim oboroženim gibanjem Hamas.
»Mednarodno pravo velja za vse, Francija pa je nosilka univerzalnih vrednot humanizma,« je odgovoril na obtožbe več arabskih voditeljev, da zahodne države zanemarjajo žrtve in trpljenje na palestinski strani.
15.15 Le dva odstotka siceršnje hrane pride v Gazo
Stradanje je uporabljeno kot orožje v vojni proti civilistom v Gazi, pravijo v organizaciji Oxfam, ki ponavlja pozive k dobavam hrane, vode, goriva in drugih nujnih dobrin. V organizaciji so analizirali podatke Združenih narodov in ugotovili, da v Gazo od zaprtja meja pride le dva odstotka humanitarnih dobav hrane, komercialnih dobav pa sploh ni. Tako kar 2,2 milijona ljudi že strada. Pred sovražnostmi so v okupirano Gazo hrano vsak dan pripeljali s 104 tovornjaki, enim vsakih 14 minut. Kljub temu da je od sobote v Gazo dovoljeno vstopiti 62 tovornjakom, je v le 30 hrana, pa še to ne samo hrana. To pomeni en tovornjak na tri ure in 12 minut.
15.11 Otroške žrtve v Gazi vse večji madež na naši kolektivni vesti
Zadnjih 18 dni morajo otroci v Gazi še posebej plačujejo grozljiv davek. Zaradi neusmiljenih napadov je 2360 otrok izgubilo življenje, 5364 jih je bilo ranjenih. To je skupaj več kot 400 otrok vsak dan. Poleg tega je življenje izgubilo več kot 30 izraelskih otrok, na desetine jih je še vedno v ujetništvu v Gazi. V 18-dnevnem obdobju smo bili priča najbolj smrtonosni eskalaciji sovražnosti v Gazi in Izraelu, vse od leta 2006, opozarjajo iz Unicefa in prosijo za pomoč.
15.07 Vrstijo se aretacije na Zahodnem bregu
Izraelska vojska je sporočila, da so sinoči na več krajih v Judeji in Samariji, kot imenujejo Zahodni breg, aretirali 68 osumljenih za vpletenost v teroristične dejavnosti, od tega 58 aktivnih v Hamasu.
14.50 Jordanski kralj za prekinitev spopadov
V jordanski prestolnici Aman sta se sestala kralj Abdulah II. in francoski predsednik Emmanuel Macron. Kralj je poudaril nujnost prenehanja vojne in opozoril na možnost siceršnje »eksplozije« na Bližnjem vzhodu. Dejal je, da bi morale svetovne sile pritisniti na Izrael, da ustavi bombardiranje in zasedbo gosto poseljene enklave. Kot navaja izjava za javnost, ki jo je povzel Reuters, sta voditelja med drugim razpravljala o končanju konflikta na osnovi prihodnje palestinske države, ki bi sobivala ob Izraelu. Kralj Abdulah II. je dejal še, da Jordanija nasprotuje poskusu Izraela, da sproži eksodus Palestincev ali notranjo razselitev prebivalcev Gaze.
14.30 Hamas izstrelil raketo proti Eilatu
Iz Gaze je proti letoviškemu in pristaniškemu mestu Eilat na jugu Izraela poletel raketni izstrelek dolgega dosega. Eilat, ki leži ob Rdečem morju, je od Gaze oddaljen približno 220 kilometrov. Po navedbi izraelske vojske je raketa pristala na odprtem območju, o žrtvah ne poročajo. Ta Hamasova raketa je doslej segla najdlje.
13.51 Število žrtev v Gazi preseglo 6000
Palestinsko ministrstvo za zdravje v Gazi je sporočilo, da je od 7. oktobra tam v izraelskih napadih življenje izgubilo že vsaj 6546 ljudi (vključno s 756 v zadnjih 24 urah), od tega 2704 otroci, 1584 žensk in 364 starejših oseb. 17.439 je ranjenih, več kot 1600 pogrešanih.
13.35 V Libanonu so se sestali predstavniki Hezbolaha, Hamasa in Islamskega džihada
Voditelj Hezbolaha Hasan Nasrala se je na neznani lokaciji v Libanonu srečal z visokimi uradniki palestinskih oboroženih gibanj Hamas in Islamski džihad, je danes sporočila ta šiitska organizacija. Na srečanju so razpravljali o doseganju »resnične zmage« v vojni z Izraelom, ki medtem nadaljuje obstreljevanje tako Gaze kot juga Libanona.
V izjavi za javnost je Hezbolah sporočil, da sta se drugi človek Hamasa Saleh al Aruri in voditelj palestinskega Islamskega džihada Ziad Nakhale z Nasralo pogovarjala o »nedavnih dogodkih v regiji, predvsem pa Palestini«, pri tem so poudarili, da mora »os odpora«, kot so se sami poimenovali, storiti vse, kar je možno, da ustavi »brutalno agresijo« Izraela in doseže »resnično zmago«.
Predstavniki treh gibanj so se strinjali, da se bodo še naprej vsak dan usklajevali, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
V odziv na napad Hamasa in Islamskega džihada 7. oktobra so izraelske sile začele obleganje in silovito obstreljevanje Gaze, v katerem so doslej po podatkih tamkajšnjega ministrstva za zdravje ubile najmanj 5791 ljudi.
V tem času je Izrael okrepil tudi svoje vojaške dejavnosti na zasedenem Zahodnem bregu, zaradi medsebojnega obstreljevanja s Hezbolahom pa je odredil evakuacijo več krajev ob severni meji.
Kot navaja nemška tiskovna agencija DPA, so iz Hezbolaha tudi danes poročali o izraelskih napadih na jugu Libanona, pri čemer naj bi ena raketa padla v bližino tam prisotnih modrih čelad. Iz misije ZN Unifil teh navedb še niso komentirali.
12.15 Katar: Vdor Izraelske vojske v Gazo bi otežil pogajanja o izpustitvi talcev
Katarski premier in hkrati zunanji minister šejk Mohamed Bin Abdulrahman al-Tani je na današnji novinarski konferenci s turškim kolegom, zunanjim ministrom Hakanom Fidanom, povedal, da se kaže napredovanje v pogajanjih o izpustitvi talcev, ki jih je Hamas zajel 7. oktobra. Katar, ki vodi pogajanja tako z Izraelom kot s Hamasom, je že pripomogel k izpustitvi štirih ugrabljenih, zadnji sta bili starejši ženski v ponedeljek zvečer. Vendar pa pri tem opozarjajo, da bi vdor izraelske vojske v Gazo prizadevanja zelo zapletel.
Fidan je poudaril, da bi vdor Izraelcev v Gazo že zdaj krvave boje spremenil v masaker, in dodal, da so tisti, ki podpirajo Izrael po pretvezo solidarnosti, soudeleženi v njegovih zločinih.
Izraelski svetovalec za nacionalno varnost je na X poudaril ključno vlogo Katarja pri pogajanjih:
Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je medtem pozval k takojšnji ustavitvi ognja med izraelskimi in palestinskimi silami, je poročal Guardian, ter poudaril, da Hamas ni teroristična, ampak osvobodilna skupina, ki se bori za svojo zemljo. Svoj napovedani obisk Izraela je odpovedal.
12.00 V Gazo prispel četrti konvoj pomoči
V Gazo je danes prispel četrti konvoj s pomočjo za palestinske prebivalce, v katerem je bilo 20 tovornjakov s hrano, zdravili in vodo. Goriva niso pripeljali, čeprav Združeni narodi opozarjajo, da bi ga lahko zmanjkalo do večera in da bodo zato morali ustaviti pomoč več sto tisoč ljudem in da je ogroženo tudi delovanje bolnišnic.
Kar tretjina bolnišnic in dve tretjini zdravstvenih domov je zaprtih zaradi škode ali pomanjkanja goriva. Svetovna zdravstvena organizacija je po poročanju BBC opozorila, da bolnišnice, s katerimi sodelujejo, generatorje uporabljajo minimalno, in to samo za operacije, s katerimi rešujejo življenja.
11.35 Izrael želi »podučiti« Združene narode
Potem ko je Izrael zaradi izjav o kolektivnem kaznovanju Palestincev v Gazi in očitnih kršitvah mednarodnega prava generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa pozval k odstopu, je veleposlanik Izraela v tej organizaciji Gilad Erdan na izraelskem vojaškem radiu napovedal, da bo Izrael njenim predstavnikom zavračal vizume za vstop v državo. To so že storili v primeru funkcionarja ZN Martina Griffithsa. »Dati jim moramo lekcijo,« je zatrdil Erdan.
11.00 Bezalel Smotrič napovedal prilagoditev proračuna
Po poročanju Reutersa je izraelski finančni minister Bezalel Smotrič izjavil, da državni proračun za leti 2023 in 2024 zaradi vojne v Gazi ni več relevanten, zato ga bodo v skladu s tem prilagodili. V pogovoru za Galatz (kratica za Galei Tsahal), radijsko postajo izraelske vojske, je navedel, da Izrael ta vojna stane milijardo šeklov oziroma 246 milijonov dolarjev na dan, medtem ko podatkov o posrednih stroških za gospodarstvo, paralizirano zaradi obsežne mobilizacije in nenehnih izstrelkov iz Gaze, še nima.
10.42 IMF: Vojna na Bližnjem vzhodu že vpliva na gospodarstva v regiji
Vojaški konflikt med Izraelom in skrajnim palestinskim gibanjem Hamas že uničuje gospodarstva sosednjih držav, je na savdskem forumu vlagateljev dejala izvršna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Kristalina Georgieva. Kot je poudarila, negotove razmere močno vplivajo na turistično dejavnost.
»Če pogledamo sosednje države – Egipt, Libanon, Jordanijo –, se vplivi vojne že vidijo,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejala v Rijadu. Kot je dodala, je v že tako napetem svetu vse več nervoze.
Številne države Bližnjega vzhoda so močno odvisne od turizma. »Negotovost je ubijalec turističnih tokov,« je poudarila Georgieva in pojasnila, da je to tudi ovira za vlagatelje.
Kot je navedla, se zaradi vojne dražijo tudi stroški zavarovanj, prav tako obstaja tveganje še večjega števila beguncev v državah, kjer jih je že tako veliko.
9.17 Pomanjkanje goriva otežuje humanitarno delo
Agencija Združenih narodov za palestinske begunce (UNRWA) že več dni opozarja, da ji kritično primanjkuje goriva in bo zaradi pomanjkanja tega prisiljena ustaviti svoje humanitarne operacije v Gazi. »Brez goriva ne bo vode, delujočih bolnišnic in pekarn. Brez goriva pomoč ne bo dosegla tistih, ki jo krvavo potrebujejo. Brez goriva ne bo humanitarne pomoči,« je v nedeljo dejal generalni komisar UNRWA Philippe Lazzarini. Goriva so takrat imeli dovolj za le še tri dni – rok se izteče danes zvečer.
Na njihova opozorila se je včeraj na omrežju X odzvala izraelska vojska z objavo zračnega posnetka zalog goriva v Gazi in pripisom: »Ti rezervoarji so v Gazi. Vsebujejo 500.000 litrov goriva. Vprašajte Hamas, ali vam ga lahko nekaj podarijo.«
These fuel tanks are inside Gaza.
— Israel Defense Forces (@IDF) October 24, 2023
They contain more than 500,000 liters of fuel.
Ask Hamas if you can have some. https://t.co/Dlag6VdbMq pic.twitter.com/WXzZMFr8yI
UNRWA je medtem na X opozorila še, da se je skoraj 600.000 notranje razseljenih prebivalcev Gaze zateklo v njihovih 150 zatočišč. Število ljudi v teh zatočiščih kar štirikrat presega njihovo kapaciteto, zato veliko ljudi spi kar na ulicah.
8.55 Nove žrtve izraelskih napadov na Gazo, tarča tudi Zahodni breg in Sirija
Izraelska vojska je tudi ponoči nadaljevala zračno obstreljevanje območja Gaze in po navedbah tamkajšnje vlade skrajnega palestinskega gibanja Hamas ubila najmanj 80 ljudi, več sto je ranjenih. Izraelska vojska je obstreljevala tudi mesto Dženin na Zahodnem bregu, kjer so izbruhnili spopadi. Zračne napade je izvedla tudi v Siriji.
O letalskih napadih v Gazi izraelska vojska še ni poročala, je pa sporočila, da je blizu Dženina na zasedenem Zahodnem bregu ponoči izvedla napade z brezpilotnimi letali med spopadi s Palestinci. Ti so po njenih navedbah izbruhnili, ko so na izraelsko patruljo blizu tamkajšnjega begunskega taborišča »oboroženi teroristi« začeli streljati in metati bombe, poroča britanski BBC.
Dodali so, da je eden od dronov »zadel teroriste« in da pri tem noben izraelski vojak ni bil poškodovan. Palestinski mediji pa so danes poročali, da so bili v izraelskem zračnem napadu na območju ubiti trije ljudje, več pa ranjenih. Po njihovih navedbah je izraelsko letalo izstrelilo najmanj dve raketi na skupino ljudi blizu begunskega taborišča v Dženinu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po podatkih Urada ZN za usklajevanje humanitarnih razmer (OCHA) je bilo od začetka ponovne zaostritve nasilja med Izraelom in Hamasom na Zahodnem bregu ubitih najmanj 95 Palestincev.
OCHA je pred tem danes zjutraj ob sklicevanju na podatke palestinskih oblasti tudi sporočila, da so bili v zadnjih 24 urah v izraelskih napadih v Gazi ubiti 704 Palestinci, od tega 305 mladoletnikov ter da je to največje število smrtnih žrtev v enem dnevu od začetka sovražnosti, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Po palestinskih podatkih je bilo v izraelskih napadih od začetka novih sovražnosti na Gazo ubitih že skoraj 6000 ljudi, med njimi je po podatkih Unicefa najmanj 2360 otrok. Več tisoč ljudi je bilo ranjenih. Izrael napade izvaja po tem, ko so pripadniki Hamasa v napadu 7. oktobra ubili 1400 ljudi in zajeli okoli 200 talcev.
Izraelska bojna letala so danes izvedla napade tudi na vojaško infrastrukturo in raketomete sirske vojske v Siriji, je sporočila izraelska vojska in dodala, da je s tem odgovorila na torkovo raketno obstreljevanje sirske vojske.
8.05 Slovenija opozorila na nemogoče humanitarne razmere v Gazi
Na odprtem zasedanju varnostnega sveta Združenih narodov o razmerah na Bližnjem vzhodu, ki je v torek potekalo na ministrski ravni, je govorila tudi državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Sanja Štiglic. V imenu Slovenije je pozvala k humanitarni prekinitvi ognja v konfliktu med Izraelom in skrajnim palestinskim gibanjem Hamas.
Državna sekretarka, ki se je zasedanja udeležila v imenu Slovenije, ki je pred skorajšnjim prevzemom nestalnega sedeža v Varnostnem svetu v njem opazovalka, je opozorila na nemogoče humanitarne razmere v Gazi. Poudarila je, da je »nujno potrebna humanitarna prekinitev ognja ali premor, da se pomoč hitro, trajno in varno dostavi in razdeli tistim, ki jo potrebujejo«. Zaradi kroničnega pomanjkanja osnovnih dobrin in dostopa do kritične infrastrukture je posvarila pred človeško katastrofo v Gazi.
Zagotovila je, da bo Slovenija še naprej podpirala nepogrešljivo delo Agencije ZN za palestinske begunce (UNRWA), tudi z nedavnim povečanim financiranjem agencije, so danes sporočili z ministrstva za zunanje in evropske zadeve.
Izrazila je zaskrbljenost nad aktualnim dogajanjem na Bližnjem vzhodu in obsodila teroristični napad Hamasa na Izrael. »Slovenija podpira pravico Izraela do samoobrambe, ki pa mora biti skladna z mednarodnim pravom in slediti načelu proporcionalnosti,« je poudarila.
Izrazila je polno podporo Slovenije prizadevanjem Združenih narodov z generalnim sekretarjem Antoniom Guterresem na čelu za zaščito civilistov in preprečevanje širšega konflikta v regiji. V tej luči je regionalne akterje pozvala k sodelovanju in konstruktivnemu dialogu ter pozdravila vrh za mir v Kairu.
Opozorila je tudi na zdravstveno in humanitarno osebje na terenu, ki v konfliktu plačuje najvišjo ceno za ohranitev človeškega dostojanstva. Slovenija se je pri tem pridružila pozivom k neodvisni preiskavi napada na bolnišnico Al Ahli v mestu Gaza, v katerem je bilo ubitih več sto ljudi.
Pozvala je tudi k obuditvi bližnjevzhodnega mirovnega procesa s ciljem doseganja trajne rešitve dveh držav.
