Je Srbija Rusiji res zarila nož v hrbet?

V zadnjih mesecih so se v javnosti pojavile trditve, da naj bi srbsko strelivo v vrednosti več sto milijonov evrov končalo na ukrajinski fronti. Kot poroča Euronews, je ruska zunanja obveščevalna služba (SVR) uradno obtožila Srbijo, da »v nasprotju z deklarirano nevtralnostjo« dobavlja strelivo Kijevu. Po njihovih navedbah naj bi prodaja potekala prek posredniških podjetij v državah članicah Nata, predvsem na Češkem in v Bolgariji.

Odziv Moskve je bil oster. Pri obveščevalni službi SVR so dobavljanje streliva Kijevu označili za »izdajo« in »nož v hrbet«. Olja na ogenj je prilil tudi vplivni skrajno desni ruski filozof Aleksander Dugin, pogosto imenovan »Putinovi možgani«, ki je izjavil, da je srbski predsednik Aleksandar Vučić »izgubil legitimnost«, in podprl proteste, ki se v Srbiji vrstijo od zrušenja nadstreška v Novem Sadu novembra lani.

Vplivni skrajno desni ruski filozof Aleksander Dugin je izjavil, da je srbski predsednik »izgubil legitimnost«. FOTO: Roscongress via Reuters

Vučić je te obtožbe odločno zanikal. Za srbsko radiotelevizijo je pojasnil, da pogodba s Češko sicer obstaja, a ta ne dovoljuje izvoza v tretje države, in zatrdil, da po tej poti v Ukrajino ni bilo dostavljenega nobenega streliva.

Dodal je, da je o tej temi že govoril z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in da sta se dogovorila za ustanovitev delovne skupine, ki bo zadevo preiskala.

Vendar to niso prve tovrstne obtožbe; že junija lani je časnik Financial Times poročal, da naj bi na bojišče v Ukrajini posredno prišlo za približno 750 milijonov evrov srbskega streliva. Pred kratkim je srbski predsednik naznanil, da ustavlja ves izvoz vojaške opreme.

Strateški premiki, ki so ujezili Moskvo

A kot v analizi za Euronews poudarja nekdanji ameriški veleposlanik John B. Craig, domnevna prodaja orožja ni edini in morda niti ne glavni razlog za rusko jezo. V ozadju so trije ključni strateški dogovori, s katerimi se je Srbija v zadnjem času močno navezala na Zahod in s tem ogrozila ruske interese v regiji.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je obtožbe o prodaji orožja Ukrajini odločno zanikal. FOTO: Reuters

Prvi in morda najpomembnejši je dogovor o dobavni verigi baterij, ki so ga Srbija, EU in Nemčija podpisale lani. S tem si je Evropa zagotovila dostop do enega najbogatejših nahajališč litija v Evropi, v dolini reke Jadar.

Projekt v vrednosti 2,4 milijarde dolarjev bi po ocenah lahko pokril kar 90 odstotkov trenutnih potreb Evrope po litiju in bistveno zmanjšal njeno odvisnost od Kitajske. Gre za strateški vir, ki si ga je verjetno želela zagotoviti tudi Moskva. Ironično je, da so ruske sile pred kratkim zasedle eno od najvrednejših nahajališč litija v Ukrajini, v regiji Doneck.

Drugi pomemben premik je podpis 2,7 milijarde evrov vredne pogodbe za nakup 12 francoskih lovskih letal rafale. S tem je Srbija jasno nakazala odmik od svojega tradicionalnega dobavitelja orožja, Rusije, in se odločila za modernizacijo svoje vojske z najsodobnejšo zahodno tehnologijo.

Vučić in ruski predsednik Putin sta se dogovorila za ustanovitev delovne skupine, ki bo preiskala trditve. FOTO: Stojan Nenov/Reuters

Tretji korak pa je dogovor z ameriško banko Exim, ki je srbskemu Telekomu odobrila 50 milijonov dolarjev vredno predhodno posojilo za postavitev omrežja 5G.

S tem se Srbija na področju ključne tehnološke infrastrukture prihodnosti naslanja na ameriške interese, kar je del širšega ameriškega programa za omejevanje kitajskega vpliva.

Bitka za vpliv na Balkanu

Srbija tako kljub tesnim zgodovinskim in kulturnim vezem z Rusijo vse odločneje stopa proti Zahodu. Čeprav se Beograd ni pridružil sankcijam proti Rusiji, je po drugi strani v Združenih narodih obsodil invazijo na Ukrajino, Srbija pa ostaja kandidatka za članstvo v EU.

Predsednik Vučić svojo politiko opisuje kot »avtonomno in neodvisno«, kar mu očitno prinaša očitke z obeh strani.

Srbija se kljub statusu kandidatke za članstvo v EU ni pridružila sankcijam proti Rusiji. FOTO: Aleksander Zemljaničenko/Reuters

Po mnenju veleposlanika Craiga so ruske obtožbe in podpihovanje notranjepolitičnih nemirov v Srbiji neposreden odgovor na ta strateški obrat. Moskva poskuša destabilizirati vlado v Beogradu, da bi preprečila nadaljnje slabljеnje svojega vpliva na Balkanu.

Glavno vprašanje tako ni več zgolj to, ali je srbsko orožje končalo v Ukrajini. Zdi se, da so strateški dogovori z Zahodom tista prava »izdaja«, ki je povzročila ostro reakcijo Moskve.