Kisla zmaga konservativne Ljudske stranke
Dobrih 37 milijonov Špancev je danes na predčasnih parlamentarnih volitvah odločalo o politični smeri, po kateri bo prihodnja štiri leta stopala četrta največja članica Evropske unije. V polarizirani in občasno precej agresivni kampanji sta se jasno izrisala dva koncepta oziroma bloka. Prvega sestavlja nekoliko posodobljena aktualna leva vlada med socialisti (PSOE) premiera Pedra Sáncheza in alianso progresivnih strank Sumar, drugega pa konservativna Ljudska stranka (PP), ki bo pri morebitni sestavi vlade najverjetneje odvisna od homofobne, rasistične in protifeministične stranke Vox.
Za zdaj še ni mogoče dokončno potegniti dokončnih zaključkov, kakšna bo španska politična krajina v prihodnje. Zmagovalka volitev je PP, ki je po skoraj vseh preštetih glasovih dobila 136 mandatov v 350-članskem parlamentu (47 več kot pred štirimi leti), vendar je razlika do drugouvrščenih socialistov manjša, kot so si obetali konservativci. PSOE lahko v novem sklicu parlamenta računa na 122 mandatov, kar je dva več kot pred štirimi leti. Na tretjem mestu je skrajno desni Vox, ki je občutno poslabšal svoj izid. Po zadnjih projekcijah bo radikalni stranki pripadlo 33 poslancev, dva več kot Sumarju.
Nobenemu od obeh blokov tako ni uspelo doseči absolutne večine, kar v zahtevni konstelaciji nekaj več možnosti za sestavo manjšinske vlade daje koaliciji med PSOE in Sumar, saj v parlamentu ni veliko regionalnih strank, ki bi bile s svojo podporo ali vzdržanjem omogočiti vlado, v kateri bi bila zastopana skrajna desnica (169 mandatov). Levi blok (153 mandatov) bi lahko tako hipotetično še naprej ostal na oblasti s podporo katalonskih in baskovskih strank, vendar bo ta pot za oblikovanje vlade vse prej kot enostavna. Prav tako ni mogoče izključiti ponovnih volitev.
Predsednik vlade Pedro Sánchez je bil včeraj vidno zadovoljen, ko je na sedežu stranke v Madridu poudaril, da so socialisti dobil »več glasov, sedežev in odstotkov« kot pred štirimi leti. »Španija je bila zelo jasna. Involucionističnemu bloku je spodletelo, veliko več nas je, ki želimo, da Španija napreduje,« je poudaril. Nekaj minut kasneje je precej bolj zadržani vodja PP Alberto Núñez Feijóo pred podporniki v središču Madrida dejal, da namerava sestaviti vlado in druge politične stranke pozval, naj ne ovirajo njegove namere.
Ankete pred današnjimi volitvami sicer niso dopuščale dvoma, da je jasni favorit tokratnih volitev PP, in vendar je vse prej kakor posrečen finiš kampanje njihovega predsednika Alberta Núñeza Feijóoja v zadnjih dneh opogumil levico, da njihove možnosti še niso povsem izgubljene. V taboru socialistov in njihovi naravni koalicijski zaveznici Sumar so prav tako računali na mobilizacijo svojega pasiviziranega volilnega telesa in sredinskih glasov, ki jih straši morebitni vstop skrajne desnice v izvršilno oblast.
»Zelo me je strah skrajne desnice«
»Imam 67 let in videla sem že kar nekaj volitev. Nekoč so bili med kampanjo v ospredju predlogi posameznih strank, v zadnjem času pa je ta polna žaljenja in demagogije. Danes imamo stranke, za katere ne veš, za kaj se zavzemajo, edino, kar slišiš, je blatenje,« je na enem od volišč v madridski soseski Valdezarza za Delo poudarila Emilia. Kakor jo je bilo razumeti, pri odločanju med različnimi formacijami ni imela težav, s prvo koalicijsko vlado od začetka tranzicije, pravi, je bila več kot zadovoljna. »Vedno sem in vedno bom glasoval za levico. Desnica me sploh ne predstavlja.«
Podobno je razmišljal 33-letni arhitekt Sergio Hernández. »Izmed vseh španskih vlad bi za zadnjo rekel, da jo najbolje opiše pridevnik sposobna,« je dejal. »Mandat je bil zelo zahteven. Imeli smo pandemijo, izbruh vulkana na La Palmi, še vedno se spoprijemamo s posledicami vojne v Ukrajini, toda kljub temu lahko rečem, da nam ni manjkalo priložnosti za delo, prav tako sem imel veliko svobode, da sem to, kar sem.«
Pri izbiri med največjima levima strankama se je po analizi programov, objavah na družbenih omrežjih in televizijskih soočenjih na koncu odločil za Sumar, saj najbolj opozarja na vprašanji podnebnih sprememb in zelene tranzicije, ključnih problemov današnjega časa. »Želim si, da bi vlada na oblasti ostala še štiri leta,« je bil jasen Madridčan, ki z zaskrbljenostjo pogleduje v prihodnost. »Zelo me je strah skrajne desnice,« je poudaril.
Povsem drugače na aktualno manjšinsko koalicijsko vlado med PSOE in skrajno levo Unidas Podemos (danes je del Sumarja) ter njeno odvisnost od independentističnih regionalnih strank iz Katalonije in Baskije gleda upokojenka Marisol. »Ne bi moglo biti slabše. Sánchez je katastrofalno opravil svoje delo,« je ob prihodu na volišče dejala zvesta podpornica PP. Na vprašanje, ali jo skrbi, da bi prvič po koncu frankizma skrajna desnica imela predstavnike v izvršilni veji oblasti, pa je odgovorila: »To se mi zdi smešno. Vstop skrajne desnice v koalicijo bi bil usoden, vstop skrajne levice pa je bil fantastičen? Ekstremi so vedno slabi, naj bodo levi ali desni, vseeno mi je.«
Da bo po današnjem glasovanju v Španiji zapihal nov, radikalen veter in da bodo del ministrskega kolegija tudi predstavniki Voxa, pa je upala María Luisa. »Vedno sem glasovala zanje. So edini, ki govorijo resnico,« je bila odločna. »Nekateri se bojijo, da bi bil Vox del koalicije. Pri tem pa pozabljajo, da sem se tudi jaz bala, da bi na oblast prišli ti, ki nam vladajo zdaj. Upam, da bodo odšli.«
Prvaki strank
Volilno dolžnost so že dopoldne opravili prvaki štirih največjih strank v državi. Med prvimi je ovojnico z glasovnico v Madridu oddal aktualni premier Pedro Sánchez. »Ne želim reči, ali sem optimističen, vendar imam dober občutek,« je zjutraj poudaril prvak socialistov (PSOE). Glavni pretendent za nocojšnjo zmago, vodja konservativcev Alberto Núñez Feijóo, je prav tako glasoval v prestolnici in ob tem novinarjem dejal, da bo ne glede na izid »še naprej delal za državo«. Podpredsednica vlade in ministrica za delo Yolanda Díaz, ki je na čelu alianse progresivnih strank Sumar, je na volišču državljane pozvala h glasovanju in opozorila, da je na kocki prihodnje desetletje, medtem ko je prvi mož skrajne desnice Santiago Abascal dejal, da bo rezultat, ki ga bo dosegel Vox, v vsakem primeru »herojski«.
