Na papeževem pogrebu sta se Zelenski in Trump dogovorila o redkih zemljah

Dokaj neopazno je šla mimo slovenske in evropske javnosti novica, da sta ZDA in Ukrajina po mesecih napetih pogajanj vendarle dosegli sporazum o skupnem upravljanju ukrajinskih naravnih virov. Dogovor prihaja le dva meseca po odmevnem diplomatskem incidentu med predsednikoma Donaldom Trumpom in Volodimirjem Zelenskim v Beli hiši.

Podrobnosti sporazuma še niso povsem znane, a jasno je, da vključuje ustanovitev investicijskega sklada za iskanje in izkoriščanje mineralov, pri čemer si bosta državi prihodke delili po načelu enakovrednosti. Ukrajina ostaja lastnica virov, ameriška stran pa bo pomagala pritegniti tehnologijo in kapital.

Malo podrobnosti o sporazumu o redkih kovinah

Ukrajinski predsednik Zelenski je v objavi na družbenem omrežju X (nekdanji Twitter) zapisal, da je bil temeljni dogovor o sodelovanju dosežen na srečanju s Trumpom ob robu pogreba papeža Frančiška v Vatikanu. Pogovor je trajal 15 minut, stole so jima pripravili kar v baziliki svetega Petra. Po besedah Zelenskega gre za »prvi oprijemljiv rezultat tega zgodovinskega srečanja«.

Zelenski je včeraj zapisal:

»Dogovor je podpisan in bo predložen Vrhovni radi v ratifikacijo. Zelo si želimo, da pri tem ne bo zamud. Vsi naši predstavniki so opravili odlično delo. Dogovor se je bistveno spremenil in danes predstavlja resnično enakopravno partnerstvo – priložnost za velike naložbe, modernizacijo industrije in pravnega sistema. Ne gre za zadolževanje, temveč za pravično sodelovanje, ki bo koristilo tako Ukrajini kot Združenim državam«

Donald Trump pa je dejal, da sporazum predstavlja povračilo za denar, ki so ga ZDA doslej vložile v vojno, pri čemer je znova omenil številko 350 milijard dolarjev, čeprav naj bi bil po ugotovitvah poznavalcev ta znesek precej nižji.

Ključne točke sporazuma:

– Investicijski sklad: ustanovljen bo poseben sklad za obnovo, namenjen vlaganju v rudarske projekte v Ukrajini, vključno z nafto in plinom.

– Lastništvo virov: ostaja izključno v ukrajinskih rokah; prav tako Ukrajina sama določa lokacije izkoriščanja.

– Delitev prihodkov: 50/50 med obema državama.

– Brez dolgov in davkov: sporazum ne predvideva ukrajinskega zadolževanja; prihodki sklada ne bodo obdavčeni ne v ZDA ne v Ukrajini.

– Ameriška pomoč: vključuje možnost dobave sistemov zračne obrambe in druge oblike podpore.

– Potrditev v parlamentu: sporazum mora potrditi še ukrajinski parlament.

Sporazum je po mnenju ameriške strani »jasno sporočilo Rusiji«, saj naj bi Trumpova administracija z njim pokazala zavezanost mirovnemu procesu, ki temelji na svobodni in suvereni Ukrajini.

Sporazum ne predvideva ukrajinskega zadolževanja; prihodki sklada ne bodo obdavčeni ne v ZDA ne v Ukrajini. FOTO: Reuters

V ozadju: bogastvo pod zemljo in nevarnosti na površju

Ukrajina naj bi razpolagala s približno pet odstotki svetovnih zalog tako imenovanih kritičnih surovin, med njimi z 19 milijoni ton grafita, pa tudi s pomembnimi zalogami titana, litija in redkih zemeljskih kovin. Vendar pa so nekateri od teh virov danes pod rusko okupacijo.

Kljub podpisu sporazuma se njegovo izvajanje ne bo začelo takoj. Razvoj rudarskih projektov je dolgoročen, poleg tega pa se Ukrajina sooča z velikim varnostnim izzivom: kar četrtina njenega ozemlja je onesnažena z neeksplodiranimi minami, kar resno ovira dostop do številnih rudnih najdišč, piše BBC.

Moskva se na podpisani dogovor še ni uradno odzvala, a ruski predsednik Vladimir Putin je že pred časom zatrdil, da ima Rusija večje zaloge redkih surovin kot Ukrajina, ter napovedal pripravljenost za sodelovanje z ameriškimi partnerji tudi v t. i. »novih ozemljih«, kot Kremelj označuje okupirane dele vzhodne Ukrajine.