
Neomejen dostop | že od 14,99€
V zadnjih letih se v Evropski uniji čedalje pogosteje pojavlja izraz digitalna suverenost. Ta ne opisuje le tehničnega vprašanja, temveč širše strateško prizadevanje, da bi Evropa kot celota ohranila zmožnost samostojnega odločanja v digitalnem svetu, ki ga sicer obvladujejo ameriški in kitajski tehnološki velikani. Kot je v svoji kolumni za Forbes zapisal strokovnjak za kibernetsko varnost Dennis-Kenji Kipker, gre za zmožnost svobodnega odločanja brez tujega vmešavanja. Da je to postala politična prioriteta, kaže tudi pismo, v katerem so voditelji Danske, Nemčije, Finske in Estonije že leta 2021 pozvali: »Zdaj je čas, da Evropa postane digitalno suverena.«
Ta prizadevanja so se okrepila zaradi prepleta geopolitičnih in pravnih dejavnikov. Svetovni gospodarski forum poudarja, da med ZDA, Kitajsko in EU obstajajo temeljno različni pogledi na upravljanje digitalnega prostora – od ameriškega modela, ki se zanaša na samoregulacijo podjetij, do kitajskega strogega državnega nadzora. Evropa je izbrala tretjo pot, ki v središče postavlja regulacijo in zaščito pravic posameznikov. Pravni prelom pa se je zgodil z odločitvijo Sodišča EU v primeru »Schrems II«. Odločitev je v praksi pomenila, da prenos osebnih podatkov evropskih državljanov v ZDA ni nujno varen pred nadzorom ameriških obveščevalnih služb, s čimer je uporaba ameriških storitev v oblaku postala pravno tvegana.
Najnovejši in najbolj konkreten primer teh prizadevanj prihaja z Danske. Kot poroča portal Euractiv, se je danska vlada, skupaj z mesti, kot sta København in Aarhus, odločila za postopno opustitev programske opreme podjetja Microsoft. Namesto operacijskega sistema Windows in pisarniškega paketa Office uvajajo odprtokodne alternative, kot sta Linux in LibreOffice. Razlog ni v kakovosti Microsoftovih izdelkov, temveč v strateški odločitvi za zmanjšanje odvisnosti od enega samega ameriškega ponudnika in zaščiti pred morebitnimi političnimi pritiski. Danski primer tako jasno ponazarja, kako se abstraktni koncept suverenosti prenaša v konkretne ukrepe.
Današnja odvisnost Evrope je posledica poslovnih strategij iz preteklosti, predvsem iz devetdesetih let, ko so se podjetja v duhu globalizacije usmerila v zunanje izvajanje tehnološkega razvoja. Kar se je takrat zdelo kot učinkovito zniževanje stroškov, se je skozi desetletja prelevilo v strateško odvisnost od tujih dobaviteljev. Pandemija in geopolitične napetosti zadnjih let so to stanje le še osvetlile in pokazale, da digitalna prihodnost zahteva večjo stopnjo zaupanja in regionalne odpornosti.
Rešitve, ki jih danes razvija Evropa, so zato usmerjene v ponovno vzpostavitev nadzora. Uporaba odprtokodne programske opreme, kot sta Linux in LibreOffice, omogoča večjo preglednost in zmanjšuje odvisnost od enega samega podjetja ter njegove poslovne politike.
Drugi ključni pristop je razvoj tako imenovanega »suverenega oblaka«, kjer podatkovni centri stojijo na evropskih tleh, za njihovo delovanje pa velja izključno evropska zakonodaja. S tem so podatki zaščiteni pred pravnimi okviri tretjih držav.
Danski primer tako ni osamljen dogodek, temveč znanilec širšega premika, s katerim se Evropa prilagaja novim geopolitičnim razmeram in si prizadeva aktivneje sooblikovati svojo digitalno prihodnost.
Komentarji