
Neomejen dostop | že od 14,99€
Po letih obljub vlagateljem, da bodo ulice kmalu preplavili milijoni Teslinih robotaksijev, je Elon Musk končno zagnal svojo storitev avtonomnih vozil v Austinu, Teksasu. A začetek, ki se je zgodil pred tednom dni, še zdaleč ni potekal gladko. Sprva se je zdelo, da je zagon uspel, saj so družbena omrežja preplavili videoposnetki Teslinih vplivnežev, ki so hvalili storitev.
Toda kmalu je postalo očitno, da isti posnetki prikazujejo, kako vozila kršijo prometne predpise in imajo težave z delovanjem. Kot poroča časnik Guardian, je Nacionalna uprava za varnost v prometu (NHTSA) že sprožila preiskavo in od Tesle zahtevala dodatne informacije.
Zdi se, da težave izhajajo iz tehnoloških odločitev in trme, ki jo najbogatejši človek na svetu goji na poti do popolnoma avtonomnega avtomobila. Musk že dolgo vztraja, da je edini pravi način za doseganje avtonomije uporaba kamer. Njegova vozila, tako potrošniška kot robotaksiji, se zanašajo izključno na zunanje kamere za navigacijo, krmiljenje in zaviranje. To je v čistem nasprotju s tekmeci, kot sta Waymo in Zoox, ki uporabljata kombinacijo kamer, radarja in lidarja – tehnologije, ki z laserskimi žarki meri razdaljo in omogoča boljše zaznavanje ovir v slabem vremenu in temi.
Musk je svojo odločitev slikovito utemeljil leta 2019: »Lidar je zanič. V avtomobilih je prekleto neumen. Je drag in nepotreben,« navaja Guardian. Medtem ko lidar stane približno 12.000 dolarjev na vozilo, kamere stanejo le okoli 400 dolarjev. Musk trdi, da je tehnologija, ki temelji samo na kamerah, najbolj »človeški« pristop, saj tudi ljudje za vožnjo uporabljamo oči.
Vendar pa ta »fetišistični pogled«, kot ga je za Guardian opisal odvetnik Brett Schreiber, ki zastopa žrtve nesreč s Teslami, podjetje drago stane. Teslina tehnologija »Popolne samostojne vožnje« (Full Self-Driving) je že vpletena v najmanj 736 nesreč in 17 smrtnih primerov, kaže analiza časopisa Washington Post. »Vsi, ki spremljajo tehnologijo za preprečevanje trkov od devetdesetih let, vedo, da so sveta trojica radar, lidar in kamere,« dodaja Schreiber. Težave v Austinu, kjer je testna flota štela med 10 in 20 vozili, so to le potrdile. Posnetki so pokazali, kako je robotaksi zapeljal na nasprotni vozni pas, prečkal dvojno neprekinjeno črto in nenadoma zaviral pred senco drevesa, poroča ABC News.
Razlike med Teslo in vodilnim tekmecem Waymom niso le v tehnologiji, temveč tudi v pristopu. Waymo, Googlova podružnica, porabi mesece, če ne leta, za kartiranje in testiranje svojih vozil v posameznem mestu, preden sploh zažene storitev. V San Franciscu so na primer začeli s testiranjem leta 2021, komercialno storitev pa ponudili šele leta 2024. Teslin pristop v Austinu spominja na neuspešen poskus Uberja leta 2016, ko so v San Franciscu zagnali storitev brez ustreznih dovoljenj in jo morali po enem tednu ukiniti. Tudi Tesla v Teksasu nima dovoljenja za opravljanje dejavnosti, saj postopek zanj sploh še ne obstaja, navaja Guardian.
Strokovnjaki so skeptični do Muskovih obljub, da bodo milijoni robotaksijev na cestah že prihodnje leto. »To je korak v pravo smer, a hkrati poudarja, da je Tesla še vedno v zgodnji fazi,« je za ABC News povedal analitik Seth Goldstein, ki meni, da se storitev ne bo razširila pred letom 2028. Bryant Walker Smith, profesor prava, ki preučuje transportno tehnologijo, je bil še bolj neposreden: »Omejeni video dokazi, ki smo jih videli, kažejo, zakaj je varnostni voznik še vedno nujen.«
Glede na to, da je Musk že večkrat prelomil obljube o popolni avtonomiji, se po besedah Walker Smitha postavlja ključno vprašanje: »Zakaj bi vam verjeli tokrat?«. Medtem ko se zdi, da je Muskov odgovor »Ne poslušajte medijev«, kot je zapisal na omrežju X, pa dejstva in mnenja strokovnjakov kažejo, da je pot do prave avtonomije še dolga in polna ovir.
Komentarji