Odpornost proti potresom

Asist. Neja Fazarinc, mag. inž. grad., je mlada raziskovalka na Inštitutu za konstrukcije, potresno inženirstvo in računalništvo ter na Katedri za konstrukcije in potresno inženirstvo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Najpogosteje in najraje uporabljam kar računalnik – škatla, tipkovnica, miška in obvezno dva monitorja. Poleg tega pa list papirja in pisalo za kracanje misli, skic, idej in izpeljav.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Raziskujem, kako odporen je stavbni fond (in s tem družba) proti potresom. Poskušam oceniti, kakšne bi bile lahko posledice prihajajočih potresov, z ekonomskega in okoljevarstvenega vidika ter predvsem z vidika zaščite človeških življenj. Raziskujem, kaj in kako lahko kot družba naredimo, da zmanjšamo to tveganje.

Prvi Dan inženirjev prihodnosti povezal znanje, vizijo in odličnost

Zakaj imate radi znanost?

Znanost je povsod, tako ali drugače, predvsem v razvitem svetu. Če kdo trdi, da je ne mara, naj se ozre levo in desno in se zamisli, kaj ni rezultat znanosti. Všeč mi je, da lahko rešujemo »teoretične probleme«, ki (večinoma) izboljšajo vsakdanje življenje ali stanje v družbi. Seveda ima lahko znanost tudi negativno plat oziroma negativne posledice, zato je pomembno, da jo pravilno uporabljamo.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Upam, da bi lahko omejili posledice prihodnjih potresov (ki so nepredvidljiv in neizogiben pojav) na grajeno okolje ter posledično na družbo, ekonomijo in naravno okolje.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?

Težko bi rekla, da se je to zgodilo v kakšnem odločilnem trenutku. Ljudje smo nagnjeni k temu, da raje delamo tisto, kar nas zanima ali pritegne. Mene pritegne ravno raziskovanje, ker lahko vedno odkrijemo kaj novega in razvijamo različne ideje, ki se potem lahko uporabijo v praksi, delo je pestro in dinamično.

Neja Fazarinc FOTO: FGG  

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Dober znanstvenik mora imeti željo, da s svojim delom pozitivno vpliva na svet – torej neko pozitivno motivacijo. Vsaj malo mora dvomiti in biti pripravljen spremeniti svoj pogled. To pomeni spremljati in sprejemati različne ideje ter si priznati, da nimaš vedno prav oziroma da morda obstaja druga, alternativna ali boljša rešitev problema, s katerim se ukvarjaš. S tem se v znanosti lahko vzpostavijo medsebojno spoštovanje, sodelovanje, zaupanje in malo zdrave tekmovalnosti.

Znanost je dokaj podobna športu – za uspeh potrebuješ malo talenta in tekmovalnosti, veliko discipline (delovne navade), dobro ekipo in »trenerja« – mentorja, ki mu zaupaš in ki te lahko usmerja.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

To je pa težko vprašanje, ker sem šele bolj na začetku doktorskega študija, prej pa sem dve leti usklajevala magistrski študij in raziskovalno delo. Večino življenja doslej sem torej posvetila študiju in raziskovanju, bolj malo časa pa je ostalo za večje osebne projekte. Veliko tečem, medtem pa poslušam podkaste ali razmišljam o kakšnem izzivu, ki ga moram rešiti pri delu – na primer, kako popraviti kakšen del programske kode.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Ne verjamem v napovedovanje prihodnosti, znanost pa se hitro razvija, odkritja so nepredvidljiva. Odkritje je nekaj, o čemer ne vemo oziroma ne moremo trditi, da obstaja ... Na to vprašanje bom torej lahko odgovorila šele na koncu življenja, za nazaj.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Ne, saj nisem nič tam pozabila (tako moj dedi zmeraj v šali reče, kadar ga kdo vpraša glede destinacije, kamor ga ne vleče).

Način potovanja v vesolje, kot obstaja za zdaj, se mi še ne zdi dovolj optimiziran, da bi bilo mogoče kar tako odpotovati. Astronavti z vsako odpravo veliko tvegajo, zato je njihovo delo izjemno in spoštovanja vredno ter dostopno le za peščico ljudi.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Na nekaj novega, kar je treba še odkriti. Veliko pametnih ljudi je na svetu, podpora umetne inteligence pa tudi narašča, tako da res upam, da se vsa ta miselna in računska zmogljivost usmerita v pozitivne cilje in kakšen nov vir energije, ki bi lahko malo uravnal moči v svetu.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Hm, z Albertom Einsteinom imava na isti dan rojstni dan, to bi bila zanimiva rojstnodnevna kava. Pa seveda z Marie Curie, njeno delo je lahko navdih za vse (predvsem dekleta in ženske) v znanosti.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Živimo v času, ko je na voljo poplava virov in informacij in je treba biti bolj spreten za to, da izluščiš bistvo in prefiltriraš neuporabne ali nepravilne vire, kot da karkoli poiščeš. Vsak lahko torej najde svojo nišo, ki ga zanima – karkoli, samo da spodbuja (kritično) razmišljanje. Sama v prostem času poslušam podkaste in berem knjige, ki niso vezane neposredno na moje področje dela/znanosti – to da širino in ravnovesje.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Veliko ljudi gradbeništvo povezuje le z gradbišči – veliki gradbeni stroji, beton, armatura, opeka in zlaganje v različne oblike – redkokdo pa si ga predstavlja kot znanost. Moje delo na področju potresnega inženirstva je zelo daleč od dela na gradbišču, gre za kombinacijo študiranja literature, razvijanja modelov, programiranja in računanja ter prikaza rezultatov v obliki poročil ali znanstvenih člankov.