Kje v rekreativnem športu smo Slovenci?
Dve dobri desetletji sta minili, odkar na tehle straneh pišemo o tem, kaj bi lahko bilo tisto, kar bi človeku pomagalo, da bi se počutil bolje in da bi bila tudi pot do dobrega počutja zanimiva, vesela in slikovita.
«Umetnost je preživeti v slabem,« je dejala velika Slovenka, Mojca, ki se je razdajala bolnikom z rakom, kar smo razumeli, da je treba kar najbolje odigrati tudi s slabšimi kartami, ko za nas čas ni bil napredek, pač pa brutalen boj za obstoj. Tako smo se popolnoma posvetili gibanju, športni rekreaciji in medicini zdravega življenjskega sloga in upamo, da bo nekoč, s časovne oddaljenosti, jasno videti, da je bila glede tega časopisna hiša Delo tudi časopis za vse ljudi. In da je tudi danes taka.
Preprosto je: igramo ne na eno, pač pa z eno karto. Z asom, ki se mu reče gibanje. Nič se ne zgodi, dokler se ne premaknemo. Pomen zavedanja besede »zmorem« je stokrat močnejši kot bleščava besedne zveze »inteligenčni količnik«. Oboje je povedal Albert Einstein.
Kaj se v povezavi z gibanjem dogaja po svetu, kakšni so trendi? Zagotovo sta zadnji dve leti spremenili svet in tako tudi industrijo fitnesa in prostega časa v gibanju. Mislimo, da je to komaj začetek spreminjanja in da se bodo stvari zelo predrugačile.
Torej, kaj se dogaja po svetu? Kaj je tisto, kar je trend, vodilo? Hibridna članarina. Člani fitnes centrov imajo možnost, da se nekajkrat na teden odpravijo v telovadnico, lahko pa vadijo tudi doma, z vodeno vadbo po računalniku.
Nosljiva tehnologija za sledenje dobremu počutju. Zapestni računalniki in pametne ure spremljajo spanec, zdravje, obremenitve, regeneracijo, tako da imamo širšo sliko o zdravju tako rekoč na dlani.
Vadba na prostem. Pohodništvo, tek, kolesarjenje in vadbe na prostem v naravi; vse več ljudi si ne želi več le vaditi na prostem, ampak tudi resnično doživeti, užiti koristi od bivanja v naravi.
Do sklepov prijazna vadba. Veslanje, joga in pilates so zelo učinkoviti, vendar so veliko manj obremenjujoči za telo, predvsem za sklepe in hrbet. Čedalje več ljudi si želi, da bi bili zlasti spretni in varni pri vsakdanjih opravilih in preprosto živeli bolj zdravo. Vadbe z malo sunkovitimi gibi so zelo učinkovite in z majhnimi premiki povzročajo velike spremembe v vsakdanjiku.
Inkluzivni fitnes. Stvar je v povojih, vendar ima sijajno prihodnost. Vključevanje v vadbo, ne da bi kdor koli ocenjeval naše sposobnosti izvajanja vaj, in brez pogovorov o prehrani, je tisto, kar bo naredilo mnoga človeška življenja srečnejša.
Mini vadbe. Zelo so priljubljene med ljudmi, ki so na tesnem s časom ali pa jim manjka motivacije za daljše vadbe. Ne glede na to, ali gre za vadbo moči s prostimi utežmi ali desetminutni program vadbe z lastno težo, so preproste in hitre. Mini vadbe so dolge pet ali deset minut, lahko jih razporedite čez dan.
Visokointenzivni intervalni trening (HIIT). Trend, ki traja, izmenjevanje visoke intenzivnosti in počitka. Prednost treninga HIIT je, da lahko v relativno kratkem času opravimo zahtevno vadbo; in sploh ne potrebujemo posebne opreme, saj lahko vadimo z lastno težo.
Povezovanje uma in telesa. Po večkratnih zaprtjih družbenega življenja in zaradi socialne osamitve zaradi pandemije je duševno zdravje postalo ključno tudi za splošno zdravje. Vse več ljudi išče načine za lajšanje stresa in tesnobe ter podporo svojemu duševnemu zdravju, zato so joga, taj či in gibanje za zniževanje visokega krvnega tlaka in zmanjševanje bolečin zelo priljubljeni.
Osebni trening na prostem. Osebni trenerji vodijo zelo majhne skupine ali posameznike na prostem. Z vadbo na prostem lahko vzdržujemo socialno povezanost in smo na svežem zraku.
Pametna domača telovadnica. Nekateri ljudje nikakor ne zmorejo vaditi sami, in to še doma. Oprema za pametne telovadnice za dom je bila trend že pred pandemijo, med njo pa je bila za mnoge edina pot. Brez dvoma je oprema za pametno domačo telovadnico lahko draga, ampak zdaj je taka domača telovadnica »vse v enem« lahko že v velikosti manjšega hladilnika in stane manj kot 400 evrov.
Zabavne skupinske fitnes urice. Vse vadbe, na katerih je dobra volja; v tujini ljudje celo skupaj kotalkajo, vadijo na trapezu, trampolinu, s hulahup obroči. Trend, modna muha? Morda, je pa zabavno. Dobra volja je zdravje.
Gibanje kot zdravilo na recept. Fitnes in vadbe ponekod presegajo željo po le popolnem telesu. Gre za gibanje telesa in bolj zdravo življenje. Fitnes je le del našega splošnega dobrega počutja in miselnost, da smo sami svoje zdravilo, je neprecenljiva. Ponekod bodo zdravniki morda lahko kmalu predpisali vadbo kot recept za nekatere primere visokega krvnega tlaka in holesterola.
Kje smo mi, tu, v Sloveniji?
Dejstvo je, da je rekreativni šport pri nas lepo razvit, in to ni od včeraj, to je dediščina sokolov, tudi orlov, pravi oče slovenske rekreacije je sokol Viktor Murnik, ki »pa je razen v ozkih krogih poznavalcev zgodovine telovadbe za širšo javnost ostal pozabljen in skoraj neznan, prepuščen samemu sebi«; za najširšo rekreacijo novega časa pa so dobesedno krivi prof. Drago Ulaga, radijec Stane Urek in televizijec Mito Trefalt.
Dejstvo je, da je bila rekreacija pri nas vedno bolj kot ne prepuščena sami sebi in zagnanim posameznikom – in to jo je rešilo, seveda poleg malo hecnega slovenskega značaja in našega globokega spoštovanja narave, pa tudi kulture in športa.
Kje smo, torej, Slovenci? V trendu? Zagotovo. In morda smo trend tudi sami. Tisto, kar počnejo nekateri posamezniki, recimo v klinični somatiki, in ko povezujejo vrhunsko športno znanje z zdravljenjem z energijo, zagotovo precej presega večino svetovnih trendov, ki smo jih opazili na tujem.
Vadba na prostem, do sklepov prijazna vadba, povezovanje uma in telesa, inkluzivni fitnes in gibanje kot zdravilo na recept so sijajne stvari. A precej za onim, kar imamo, sicer v zelo majhnih in skritih stekleničkah, pri nas.
Slovenec sem in kdo je več je naslov filma o pozabljenem Slovencu Viktorju Murniku, ki je kriv, da migamo. Dolžni ste ga pogledati, ta film, če živite v gibanju in za naravo.
Je telo naše bistvo ali je le ladja, ki nosi v sebi največ, kar imamo?
