Postcovidna priprava na aktivno poletje

V dveh letih borbe s covidom-19 smo se v medicini, tudi športni, precej naučili o vplivu okužbe z virusom SARS-CoV 2.
Fotografija: V medicini je pač tako, da nekaj trditi kar tako na pamet ali na podlagi mnenj, ki nimajo dobre znanstvene osnove, večinoma ni dobro že kratkoročno. FOTO: Mavric Pivk/Delo
Odpri galerijo
V medicini je pač tako, da nekaj trditi kar tako na pamet ali na podlagi mnenj, ki nimajo dobre znanstvene osnove, večinoma ni dobro že kratkoročno. FOTO: Mavric Pivk/Delo

Ne bi si upala trditi, da smo strokovno popolnoma suvereni, vemo pa veliko več kot na začetku.

V veliki meri se zdi, da gre za potrditev izkušenj o vplivu virusnih bolezni na izvajanje telesne dejavnosti med okužbo in po njej. Več podatkov in izkušenj bomo pridobili v letih sobivanja s tem virusom.

Virus je namreč tu in z njim bomo živeli še naprej. Več bomo vedeli o njem, manj bo škodljivih zdravstvenih posledic.

Telesna dejavnost v borbi proti virusu

Ker je telesna dejavnost eno izmed najmočnejših orodij človeštva za vzdrževanje in izboljšanje zdravja ter tudi imunskega sistema le v povezavi z ustrezno prehrano, je pomembno, da se vsak posameznik in družba tega zavedata!

Na tem področju pa trenutno vlada silna zmeda, razlogov je veliko, večinoma so povezani z neznanjem o delovanju presnove v zdravju in bolezenskih stanjih in s silnim trgom prodaje različnih idej in produktov (berite dopolnil), s katerimi si posamezniki polnijo denarnice.

Če pogledamo na internet s strokovnimi očmi, vidimo, da si je marketing brez omejitev nadel medicinske kompetence. In če ne znaš, verjameš …

image_alt
Ali je brezalkoholno pivo dobro za regeneracijo?

Medicina ni internet

V medicini je pač tako, da nekaj trditi kar tako na pamet ali na podlagi mnenj, ki nimajo dobre znanstvene osnove, večinoma ni dobro že kratkoročno. Na dolgi rok pa telo tako ali tako pove svoje in odpove pokornost. Načeloma tako medicina ob »naravnih katastrofah« na kratki rok rešuje najbolj kritični problem. To morebiti ni dobro za vse, je pa manj splošne zdravstvene škode. Ko pa se z zdravstvenim problemom seznanimo bolje (v tem primeru z virusom), se reševalni in terapevtski manevri vedno bolj prilagajajo posamezniku.

Odgovori na te strokovne dileme v medicini seveda ne bodo tako vsevedni, kot jih proizvajajo internetni vseznalci, četudi brez ustrezne medicinske izobrazbe. In ker mačka po navadi cvili, ko ji stopiš na rep, pričakujem, da bom od vseznalcev še dodatno poučena o tem, kako sem v (strokovni) zmoti. Kljub temu da naj bi čevlje sodil le kopitar (avtor tega izreka je paradoksalno Slovenec).

Vendar, ker nič ni samo slabo, se tudi »nekopitarjem« zahvaljujem za njihova mnenja. Izpostavljanje strokovnih znanj prepihu javnosti je nujno za oblikovanje medicine naše prihodnosti, samo ne vem, kdaj se bomo zdravniki v silni preobremenjenosti učili še marketinga.

image_alt
Pitje alkohola in regeneracija po telesni vadbi

Vpliv bolezni na zdravje in športne dosežke

Zadnja pregledna raziskava o vplivu prebolelega covida-19 na športnike je večinoma potrdila klinične izkušnje. Po standardnih kriterijih za znanstveno oceno raziskav so pregledali 43 raziskav, v katere je bilo vključenih 11.518 ljudi. Na ta način analizirani podatki so bistveno bolj objektivni, kot če o posledicah prebolele bolezni sklepamo na podlagi lastnih zdravstvenih in zmogljivostnih izkušenj. V najboljšem primeru namreč laik primerja posledice svojega covida-19 s posledicami te bolezni na zdravju sosedovega Jožeta in Alojzije ter primerja njun čas kolesarskega vzpona na Krvavec s svojim.

Pri tej resni raziskavi na velikem vzorcu športnikov so ugotovili, da je imela večina blage simptome covida-19 (prehladne), 25,5 odstotka jih je bilo brez simptomov (samo pozitivni testi), le 1,3 odstotka športnikov pa je imelo bolj resno obliko. Pri 8,3 odstotka športnikov so se bolezenske težave še nekaj časa nadaljevale, tudi takšne, ki so jim omejevale telesno dejavnost. V ospredju so bili predvsem simptomi, kot so kašelj, izguba voha, večja utrudljivost, glavobol pa tudi tiščanje v prsih. Večinoma so bili ti simptomi blagi in so po nekem času izginili.

Zanimivo je, da kljub nasprotnemu pričakovanju raziskave niso potrdile, da bi bila srčna mišica tistih, ki so zboleli, posebej na udaru. Zato za zdaj veljajo enaka previdnost in splošni ukrepi kot pri ostalih virusnih okužbah.

image_alt
Vročina in vzdržljivostni športi

Navodila za poletje

Da bodo posledice covida-19 čim manjše in učinek vadbe optimalen, priporočam, da se držite strokovnih priporočil za športno prehrano. Predvsem se izogibajte raznih (modnih) diet in nepreverjenih dopolnil, s katerimi vas napadajo marketing in guruji prehranjevanja.

Osnovna prehrana naj bo mešana in iz kakovostnih živil, med športno aktivnostjo jo dopolnite s športnimi pijačami. Na pitje bodite še posebej pozorni na vročini, dehidracija namreč počasi in zanesljivo ubija zmogljivost in zdravje. K njej lahko pripomorejo tudi diete, pri katerih na hitro izgubljate telesno maso! Podobne onesposabljajoče učinke ima pri telesni dejavnosti prenizek vnos ogljikovih hidratov, zato ne pozabite, da so pri vzponu na Krvavec prava superživila tista, ki vsebujejo sladkor, sol in vodo.

In ne tista, ki jih je dobesedno »naumil« marketing, da jih drago prodaja.

Imunski sistem vam bo hvaležen, virus pa bo prej propadel v svojih sovražnih akcijah!

Komentarji: