Milka Noviča ni bilo pred sodnika
Na višjem sodišču pred zastaranjem o umoru Janka Jamnika. Obramba: Tožilstvu v skoraj petih letih ni uspelo predložiti nobenega relevantnega dokaza za obsodilno sodbo.
Odpri galerijo
16. april 2019: nasmejan ob oprostilki FOTO: BLAŽ SAMEC
Daleč je že 13. april 2017, ko je okrožna kazenska sodnica Špela Koleta izdala ustno sodbo: »Obtoženi Milko Novič, rojen 16. januarja 1956, je kriv, da je 16. decembra 2014 s strelnim orožjem kalibra 7,65 mm dvakrat ustrelil Janka Jamnika v glavo, ki je zaradi dobljenih poškodb 19. decembra umrl v CIT UKC Ljubljana. Dejanje je storil iz brezobzirnega maščevanja, saj je bil Jamnik direktor Kemijskega inštituta, kjer je bilo obtoženemu prekinjeno delovno razmerje, bil je odpuščen in je za to krivil tudi Jamnika. Izreče se mu kazen 25 let zapora.«
»Bog mi je priča, da tega nisem storil. Ni v moji naravi, da spore rešujem nasilno,« pa je od vsega začetka vztrajal Novič in zagotovo bo tudi danes s podobnimi besedami nagovoril senat ljubljanskega višjega sodišča. Od izreka prvostopenjske sodbe pred tremi leti se je namreč zgodba o Jamnikovi likvidaciji popolnoma obrnila na glavo in Novič zdaj velja za nepravnomočno nedolžnega za ta umor, ki se je zgodil na parkirišču restavracije na Viču.
Sodbo Koletove, da je kriv, je sicer nekaj mesecev pozneje potrdilo tudi višje sodišče, preobrat pa je prinesel 11. september 2018, ko je vrhovno sodišče zaukazalo takojšnjo prekinitev prestajanja kazni za Noviča, mesec dni pozneje pa sporočilo, da je ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti njegovih zagovornikov Jožeta Hribernika in Žige Podobnika, obsodilni sodbi razveljavilo in primer vrnilo v vnovično odločanje prvostopenjskemu sodišču.
Nov okrožni sodnik v tej zadevi je bil Zvjezdan Radonjić. Njegov senat pa je po zaključku ponovljenega dokaznega postopka razcefral obtožbo specializirane tožilke Blanke Žgajnar. Kot resničnega ni sprejel niti enega samega stavka iz njene obtožbe, z rekonstrukcijo dogajanja pa je denimo preverjal, ali je imel Novič dovolj časa, da bi prišel od svoje hiše do kraja umora. Tudi od tega je bil namreč odvisen njegov alibi. Po besedah Radonjića se je izkazalo, da Novič v času, ki ga je imel na voljo, ni mogel priti na viško parkirišče. Merjenje naj bi namreč pokazalo, da bi za to potreboval od 11 do 14 minut, v realnem času, to je pred novoletnimi prazniki, ko je gneča večja, pa od 15 do 18. Novič pa naj bi imel na voljo v najslabšem primeru osem minut. Radonjićeva sodba v imenu ljudstva se je 16. aprila 2019 glasila: »Dokazano ni morilec!«
In če je njegov senat cefral obtožbo Žgajnarjeve, je ta z njegovo sodbo počela podobno v na 37 straneh dolgi spisani pritožbi, v kateri pritožbenemu sodišču predlaga vnovično prvostopenjsko sojenje pred senatom, v katerem nikakor ne bi smelo biti Radonjića. Obramba je odgovorila: »Tožilstvo le zavlačuje, v skoraj petih letih mu ni uspelo predložiti nobenega nedvoumnega in relevantnega dokaza za obsodilno sodbo.«
Za danes je torej na to temo napovedano snidenje treh sodnikov višjega sodišča v Ljubljani. Ti pritožbo tožilstva lahko zavrnejo in sodbo potrdijo, sodbo sami spremenijo ali pa razveljavijo in odredijo še tretje okrožno sojenje. V tem primeru pravnomočnega sodnega razpleta zagotovo ne bomo dočakali, pregon proti Milku Noviču namreč zastara letošnjo jesen. Običajno pa v zahtevnejših primerih traja vsaj mesec dni že to, da višje sodišče sploh izda svojo sodbo v imenu ljudstva.
Novič se po navedbah njegove obrambe današnje javne obravnave ni udeležil zaradi stresa, ki mu ga predstavljajo tovrstne obravnave.
Zdaj velja za nedolžnega
»Bog mi je priča, da tega nisem storil. Ni v moji naravi, da spore rešujem nasilno,« pa je od vsega začetka vztrajal Novič in zagotovo bo tudi danes s podobnimi besedami nagovoril senat ljubljanskega višjega sodišča. Od izreka prvostopenjske sodbe pred tremi leti se je namreč zgodba o Jamnikovi likvidaciji popolnoma obrnila na glavo in Novič zdaj velja za nepravnomočno nedolžnega za ta umor, ki se je zgodil na parkirišču restavracije na Viču.
Umor Janka Jamnika zdaj velja za nerešenega. FOTO: DEJAN JAVORNIK
Sodbo Koletove, da je kriv, je sicer nekaj mesecev pozneje potrdilo tudi višje sodišče, preobrat pa je prinesel 11. september 2018, ko je vrhovno sodišče zaukazalo takojšnjo prekinitev prestajanja kazni za Noviča, mesec dni pozneje pa sporočilo, da je ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti njegovih zagovornikov Jožeta Hribernika in Žige Podobnika, obsodilni sodbi razveljavilo in primer vrnilo v vnovično odločanje prvostopenjskemu sodišču.
Bog mi je priča, da tega nisem storil. Ni v moji naravi, da spore rešujem nasilno.
Nov okrožni sodnik v tej zadevi je bil Zvjezdan Radonjić. Njegov senat pa je po zaključku ponovljenega dokaznega postopka razcefral obtožbo specializirane tožilke Blanke Žgajnar. Kot resničnega ni sprejel niti enega samega stavka iz njene obtožbe, z rekonstrukcijo dogajanja pa je denimo preverjal, ali je imel Novič dovolj časa, da bi prišel od svoje hiše do kraja umora. Tudi od tega je bil namreč odvisen njegov alibi. Po besedah Radonjića se je izkazalo, da Novič v času, ki ga je imel na voljo, ni mogel priti na viško parkirišče. Merjenje naj bi namreč pokazalo, da bi za to potreboval od 11 do 14 minut, v realnem času, to je pred novoletnimi prazniki, ko je gneča večja, pa od 15 do 18. Novič pa naj bi imel na voljo v najslabšem primeru osem minut. Radonjićeva sodba v imenu ljudstva se je 16. aprila 2019 glasila: »Dokazano ni morilec!«
Zakaj umor že zastara?Milko Novič je bil aprila 2017 spoznan za krivega Jamnikovega umora in obsojen na 25 let zapora. Jeseni 2018 je vrhovno sodišče sodbo razveljavilo. Kazenski zakonik pa določa, da se mora v takšnem primeru novo sojenje končati v dveh letih od razveljavitve. Seji vrhovnega sodišča sta bili 11. septembra in 11. oktobra 2018, in ker so že po prvi Noviča izpustili izza rešetk, je najverjetneje že s tem datumom začel teči dveletni zastaralni rok. Pooblaščenec Jamnikove žene, odvetnik Miha Kunič, sicer zastaranje poskuša preprečiti tako, da je vložil pobudo za oceno ustavnosti tistega dela 91. člena kazenskega zakonika, ki to določa. Predlagal je tudi začasno zadržanje izvrševanja tega člena.
In če je njegov senat cefral obtožbo Žgajnarjeve, je ta z njegovo sodbo počela podobno v na 37 straneh dolgi spisani pritožbi, v kateri pritožbenemu sodišču predlaga vnovično prvostopenjsko sojenje pred senatom, v katerem nikakor ne bi smelo biti Radonjića. Obramba je odgovorila: »Tožilstvo le zavlačuje, v skoraj petih letih mu ni uspelo predložiti nobenega nedvoumnega in relevantnega dokaza za obsodilno sodbo.«
25 let zapora je padlo na vrhovnem sodišču.
Za danes je torej na to temo napovedano snidenje treh sodnikov višjega sodišča v Ljubljani. Ti pritožbo tožilstva lahko zavrnejo in sodbo potrdijo, sodbo sami spremenijo ali pa razveljavijo in odredijo še tretje okrožno sojenje. V tem primeru pravnomočnega sodnega razpleta zagotovo ne bomo dočakali, pregon proti Milku Noviču namreč zastara letošnjo jesen. Običajno pa v zahtevnejših primerih traja vsaj mesec dni že to, da višje sodišče sploh izda svojo sodbo v imenu ljudstva.
