Sani Bečirović: Predsednik je bil tokrat zelo radodaren
V Delov studio je tokrat prišel Sani Bečirović. Nekoč je bil največji talent v Evropi, s slovensko reprezentanco do 20 let je bil evropski prvak, s člansko reprezentanco pa je trikrat zaigral na evropskem prvenstvu in dvakrat na svetovnem prvenstvu.
Slovensko reprezentanco je tokrat spremljal na daljavo. »Proti Kanadi bi lahko bolje odigrali, čeprav so fantje pustili srce na igrišču. Sposobni so več, kar so že pokazali tudi med tem prvenstvom. Toda enostavno so bili Kanadčani tokrat preveč agresivni, sodniški kriterij ni bil pogodu slovenski reprezentanci, vendar tudi sami niso našli načina za umiritev.«
Spregovoril je tudi o Luki Dončiću, kako visoko je dvignil naša pričakovanja, da zdaj nismo več zadovoljni, pa čeprav v četrtfinalu svetovnega prvenstva doseže 26 točk. »Luka je postavil letvico tako visoko, da je nekaj najbolj normalnega, ko doseže 26 točk. Ne zavedamo se, o kakšnem košarkarju govorimo. Ker če bi kdorkoli drug dosegel toliko točk, bi bi bili vsi navdušeni, pri Luki pa je to nekaj srednjega, saj pričakujemo, da bo dal 45 točk in imel trojni dvojček že po prvih petnajstih minutah.«
Že kot igralec blestel pri Panathinaikosu
Ko je bil Sani Bečirović še sam košarkar, je igral vse od Slovenske Bistrice do Irana, vmes pa je zaigral za nekatere največje evropske klube; Virtus Bologna, Fortitudo, CSKA Moskva, Benetton, a vrhunec sta bili dve sezoni pri Panathinaikosu, ko je postal evropski klubski prvak. V pogovoru je tako obujal tudi spomine, kdo je bil njegov mentor v Atenah in kaj se je zgodilo, ko je trener Željo Obradović na zabavi na obrobju Aten zalotil celotno moštvo.
Zdaj je Bečirović spet pri Panathinaikosu, vendar kot športni direktor. Grški klub je bil sicer v preteklih sezonah v precejšnji krizi, toda pred novo sezono so izredno okrepili moštvo. »Predsednik je bil tokrat zelo radodaren. Zaveda se, da če bi zdaj varčevali, verjetno marsikdo ne bi prišel v Panathinaikos, saj rezultati v zadnjih letih niso bili na ravni klubske zgodovine.«
»Nisem prepričan, da bi šel še enkrat skozi vse to«
Spregovoril je tudi o mračnih časih svoje kariere. Še kot igralec je namreč imel operacij več, kot je prstov na rokah. Kot dvajsetletnik je mesece prisilno preležal v postelji, koleno je imel sešito z žico, nato je zaradi bakterije skoraj ostal brez nog …
»Nikoli nisem dvomil o vrnitvi, ali da ne bom igral na evropskem ali svetovnem prvenstvu, ali da ne bom med desetimi najboljšimi v Evropi, pa čeprav so mi napovedali, da ne bom več hodil. Ljudje ne vedo, kako zelo sem bil pripravljen soočenja z bolečino,« je dejal. »Mnogi me sprašujejo, ali bi danes šel še enkrat skozi vse to, a nisem prepričan, da bi.«
»Pojdite in si oglejte Iran«
Pogovor je sklenil z obujanjem spominov iz Irana. Nikoli si namreč ni mislil, da bo kdaj igral tam, a je ravno v Iranu preživel nekaj najlepših trenutkov v karieri: »Čeprav je bilo najprej težko, sva na koncu oba z Jasminom Hukićem ob odhodu jokala. Čutila sva ljubezen ljudi, videla sva Iran v vsej njegovi lepoti, zato prav vsem svetujem, naj gredo v to državo in si jo ogledajo.«
