Javne investicije učinkovita spodbuda gospodarske rasti
Medijska hiša Delo danes začenja novo večmesečno poslovno kampanjo Javne investicije v gradbeništvu 2022. Ta se bo v petek, 22. aprila, končala s slovensko-hrvaškim poslovnim forumom v hotelu Kempinski Palace v Portorožu, katerega soorganizator je hrvaški dnevni časopis Jutarnji list.
V poslovni kampanji bomo od danes vsako soboto na rubriciranih straneh predstavljali aktualne tematike s področij javnih investicij v gradbeništvu. Javne investicije so najučinkovitejša spodbuda za gospodarsko rast, saj neposredno povečujejo agregatno povpraševanje. Pomembna je vloga države kot njihove nosilke, pri čemer so pomembni ne le veliki infrastrukturni projekti, ampak tudi manjše investicije. Gradbeništvo je namreč panoga z velikim multiplikativnim učinkom.
Med drugim bomo predstavili projekte v Sloveniji in na Hrvaškem ter v širši regiji, pri čemer bomo pogledali, kakšne so lahko sinergije med slovensko in hrvaško gradbeno panogo. Pri tem ne bomo pozabili na ključne izzive v gradbeništvu, kot so digitalizacija, cene surovin, pomanjkanje kadrov in izpopolnjevanje tehničnega znanja v podjetjih.
Poudarili bomo še pomembnost trajnostne, inovativne in energijsko učinkovite gradnje. Uredba o zelenem javnem naročanju namreč določa kriterije za izpolnitev ciljev, kot je na primer najmanj 30-odstotni delež lesa v različnih javnih zgradbah, 80-odstotni v stavbnem pohištvu in 55-odstotni delež lesa ali lesnih tvoriv v protihrupnih cestnih ograjah.
Z junijem v uporabo nova zakonodaja
Naj spomnimo, da je državni zbor nedavno sprejel gradbeni zakon in zakon o urejanju prostora, ki sta začela veljati 31. decembra. Zakona, ki med drugim prinašata enostavnejše, hitrejše in digitalizirane rešitve, pospešila pa naj bi tudi trajnostni gospodarski razvoj v Sloveniji, se bosta začela uporabljati 1. junija. Do takrat bo po napovedih ministrstvo za okolje in prostor izvedlo predstavitve lokalnim skupnostim in drugim deležnikom. V teh petih mesecih se bodo udeleženci pri graditvi pripravili na nove rešitve, vlada in ministrstvo pa bosta pripravila nujne podzakonske akte, brez katerih sistem ne more delovati.
Cilji gradbenega zakona so administrativne razbremenitve in pospešitev trajnostnega gospodarskega razvoja, saj naj bi omogočil hitrejše in učinkovitejše izvajanje postopkov v zvezi z gradnjo pri enakem zagotavljanju varovanja javnih interesov ter pravne varnosti vseh udeležencev pri graditvi. Tako bo mogoče pridobiti gradbeno dovoljenje v 30 dneh po oddani vlogi v skladu z zakonom o upravnem postopku ter njihovi obravnavi prek državnega oblaka e-prostor in e-graditev. Zakon omogoča investitorju, da bo lahko na lastno odgovornost začel graditi tudi že po dokončnosti gradbenega dovoljenja, kadar ne gre za objekte z vplivi na okolje. Obenem se omogoča preprostejše pridobivanje uporabnega dovoljenja za enostanovanjske hiše.
Zmanjšanje administrativnih bremen
Poleg tega bodo podjetja lahko začasno, do treh let, zraven obstoječih objektov postavila na svojem dvorišču skladišča in po potrebi vzporedno pridobivala gradbeno dovoljenje za tak objekt. Odmera komunalnega prispevka se bo izvedla po pridobitvi gradbenega dovoljenja – pred začetkom gradnje, nad nezahtevnimi objekti pa bodo lahko inšpekcijski nadzor izvajale tudi občinske inšpekcije.
Pod določenimi pogoji pa se kot novost ponuja možnost uporabe materialov in proizvodov, ki so že bili v uporabi, s čimer se upoštevajo načela trajnostnega in krožnega gospodarstva.
Po novem se bo omogočila legalizacija tudi za dele objekta. Obenem je določeno, da mora biti nelegalen objekt dokončan, da je mogoče izdati odločbo o legalizaciji, ki se šteje za uporabno dovoljenje. Lažje bo tudi pridobivanje dovoljenja za objekt daljšega obstoja, to je za objekte, ki so bili zgrajeni pred 1. januarjem 2005. Vzpostavlja se še dodatna pravna podlaga za poslovanje v elektronski obliki (e-Graditev) ter izvedbo avdio-video obravnav.
Lani izdanih največ gradbenih dovoljenj za stavbe doslej
Lani je bilo po podatkih statističnega urada (Surs) izdanih skoraj 7000 gradbenih dovoljenj za stavbe, kar je 17 odstotkov več kot v letu 2020 in tudi največ doslej; toliko več je bilo izdanih tako za stanovanjske stavbe kot tudi za nestanovanjske. Površina vseh stavb z gradbenimi dovoljenji je bila predvidoma večja za 27 odstotkov; površina stanovanjskih stavb je bila predvidoma večja za 22 odstotkov, nestanovanjskih pa za 33 odstotkov.
Lani je bilo z gradbenimi dovoljenji za stavbe načrtovanih malo več kot 4300 stanovanj, kar je 17 odstotkov več kot v letu pred tem. V enostanovanjskih stavbah so načrtovali 17 odstotkov več stanovanj, v večstanovanjskih pa 15 odstotkov več na letni ravni. Površina vseh načrtovanih stanovanj je bila predvidoma 20 odstotkov večja od površine vseh stanovanj, načrtovanih leto pred tem, še navaja Surs. Stanovanja v enostanovanjskih stavbah naj bi merila povprečno 169 kvadratnih metrov (v letu 2020 pa 166 kvadratnih metrov) in v večstanovanjskih stavbah 89 kvadratnih metrov (v letu 2020 pa 85 kvadratnih metrov).
Decembra lani je bilo izdanih 34 odstotkov več gradbenih dovoljenj za stavbe kot lanskega novembra. Za stanovanjske stavbe je bilo izdanih 17 odstotkov več, za nestanovanjske pa 48 odstotkov več kot v prejšnjem mesecu. Z gradbenimi dovoljenji za stavbe, izdanimi decembra lani, je bila predvidena gradnja 421 stanovanj, to je 25 odstotkov več, kot je bilo predvidenih z gradbenimi dovoljenji, izdanimi novembra. V enostanovanjskih stavbah je bilo načrtovanih sedem odstotkov več stanovanj kot v mesecu pred tem, v večstanovanjskih pa 62 odstotkov več.
Učinkovitejše vodenje postopkov
Zakon o urejanju prostora pa prinaša projekten pristop pri sprejemanju prostorskih aktov in učinkovitejše vodenje zemljiške politike. Pri državnih prostorskih načrtih (DPN) bo ustanovljena projektna skupina, tako da bo delo potekalo hkrati med vsemi strokami, postopki načrtovanja posegov v prostor in postopki pridobivanja gradbenega dovoljenja bodo tekli kontinuirano, v nekaterih primerih pa tudi vzporedno. Postopek celovite presoje vplivov na okolje in postopek priprave prostorskih izvedbenih aktov bosta integrirana tako za državne kot za občinske prostorske akte.
Zakon še predvideva posodobitev ukrepov zemljiške politike zaradi doseganja boljše izkoriščenosti prostora, razvoja stavbnih zemljišč in gospodarjenja občin s stavbnimi zemljišči ter nadgradnjo pravil za določanje in evidentiranje gradbenih parcel in finančnih inštrumentov zemljiške politike (komunalni prispevek).
