Interventni zakon brez večjih sprememb čez odbor za gospodarstvo
Zdravko Počivalšek je povedal, da pripravljajo dodaten ukrep za najbolj prizadete v turizmu.
Odpri galerijo
Zdravko Počivalšek si je želel večji obseg ukrepov, a je na zavoro stopil finančni minister Andrej Šircelj. FOTO: Jure Eržen/Delo
Interventni zakon za pomoč gospodarstvu in turizmu je brez glasu proti prešel glasovanje na odboru za gospodarstvo. Poslanci bodo o njem glasovali na plenarni seji, ki se začne v ponedeljek. S sprejetimi dopolnili koalicije in preglasovanjem opozicije do večjih vsebinskih sprememb zakona, ki so si jih želeli v turizmu, ni prišlo.
»Namesto PKP9 smo pripravili posebni interventni zakon, ki je namenjen predvsem turizmu in z njimi povezanim panogam. Zanje je potrebna dodatna pomoč. Sprva smo načrtovali večji obseg pomoči, a je v medresorskem usklajevanju prišlo do uravnoteževanja med pomočjo gospodarstvu in ohranjanju stabilnosti javnih financ,« je uvodoma povedal gospodarski minister Zdravko Počivalšek.
V turističnih združenjih so kritični do predloga zakona. Ta predvideva za 243,55 milijona evrov ukrepov, od tega 192,2 milijona evrov za nove bone v turizmu, gostinstvu, športu in kulturi. Predlog zakona predvideva še sofinanciranje regresa v epidemiji najbolj prizadetim dejavnostim, podaljšanje sofinanciranja zaposlenih na skrajšanem delovnem času za tri mesece ter pomoč filmski industriji, industriji srečanj in žičničarjem.
Počivalšek je ponovil, da so za turizem doslej namenili 705 milijonov evrov pomoči, s tem zakonom bo ta panoga prejela več kot milijardo evrov. »Zaradi pomanjkanja proračunskih virov je bil iz predloga umaknjen enkratni dodatek za turizem,« je dejal Počivalšek in dodal, da pripravljajo enostaven ukrep, ki bo čim bolj podoben v tem zakonu predvidenemu ukrepu. Ta bo namenjen predvidoma mestnim hotelom, turističnim agencijam in industriji srečanj, torej dejavnostim, ki so v krizi najbolj utrpele. Ukrep bodo predvidoma financirali iz kohezije, letos pa naj bi zanj namenili 30 milijonov evrov.
Iz enega od prvih osnutkov zakona so v vladi v medresorskem usklajevanju črtali tudi podaljšanje ukrepa za čakanje na delo in izredno pomoč s temeljnim mesečnim dohodkom za samozaposlene in druge upravičene. Podaljšanje teh ukrepov so z dopolnili predlagali v opozicijskih poslanskih skupinah Nepovezani poslanci, LMŠ, SD in Levica, a z njimi na glasovanju niso bili uspešni.
V opoziciji so bili do predloga zakona kritični. Meira Hot (SD) je denimo izpostavila, da predlog zakona ponovno ne uresničuje ciljev in »ni tisto, kar ste toliko mesecev obljubljali«. Po njenih besedah je zakon prepozen in vnaša pravno zmedo: »Predlog zakona je nekonsistenten, ne zagotavlja preglednosti in pravne varnosti ter je tako v nasprotju z načelom pravne države.«
»Namesto PKP9 smo pripravili posebni interventni zakon, ki je namenjen predvsem turizmu in z njimi povezanim panogam. Zanje je potrebna dodatna pomoč. Sprva smo načrtovali večji obseg pomoči, a je v medresorskem usklajevanju prišlo do uravnoteževanja med pomočjo gospodarstvu in ohranjanju stabilnosti javnih financ,« je uvodoma povedal gospodarski minister Zdravko Počivalšek.
V turističnih združenjih so kritični do predloga zakona. Ta predvideva za 243,55 milijona evrov ukrepov, od tega 192,2 milijona evrov za nove bone v turizmu, gostinstvu, športu in kulturi. Predlog zakona predvideva še sofinanciranje regresa v epidemiji najbolj prizadetim dejavnostim, podaljšanje sofinanciranja zaposlenih na skrajšanem delovnem času za tri mesece ter pomoč filmski industriji, industriji srečanj in žičničarjem.
Počivalšek je ponovil, da so za turizem doslej namenili 705 milijonov evrov pomoči, s tem zakonom bo ta panoga prejela več kot milijardo evrov. »Zaradi pomanjkanja proračunskih virov je bil iz predloga umaknjen enkratni dodatek za turizem,« je dejal Počivalšek in dodal, da pripravljajo enostaven ukrep, ki bo čim bolj podoben v tem zakonu predvidenemu ukrepu. Ta bo namenjen predvidoma mestnim hotelom, turističnim agencijam in industriji srečanj, torej dejavnostim, ki so v krizi najbolj utrpele. Ukrep bodo predvidoma financirali iz kohezije, letos pa naj bi zanj namenili 30 milijonov evrov.
Iz enega od prvih osnutkov zakona so v vladi v medresorskem usklajevanju črtali tudi podaljšanje ukrepa za čakanje na delo in izredno pomoč s temeljnim mesečnim dohodkom za samozaposlene in druge upravičene. Podaljšanje teh ukrepov so z dopolnili predlagali v opozicijskih poslanskih skupinah Nepovezani poslanci, LMŠ, SD in Levica, a z njimi na glasovanju niso bili uspešni.
V opoziciji so bili do predloga zakona kritični. Meira Hot (SD) je denimo izpostavila, da predlog zakona ponovno ne uresničuje ciljev in »ni tisto, kar ste toliko mesecev obljubljali«. Po njenih besedah je zakon prepozen in vnaša pravno zmedo: »Predlog zakona je nekonsistenten, ne zagotavlja preglednosti in pravne varnosti ter je tako v nasprotju z načelom pravne države.«
