Gospodarstvo v 2023: Poplave, inflacija in ohlajanje trga
Kaj je letos zaznamovalo slovensko gospodarstvo? Številna podjetja so v leto vstopila z zakupljeno električno energijo po visokih cenah. To je vplivalo na konkurenčnost gospodarstva, ki ga je prizadelo tudi ohlajanje na izvoznih trgih. Industrijska proizvodnja se je skrčila, kljub zelo ugodnim trendom na trgu dela in strukturnemu pomanjkanju delovne sile se je zmanjšalo tudi število delovnoaktivnih v predelovalnih dejavnostih. Kljub temu je slovensko gospodarstvo tudi letos zraslo bolj od evropskega povprečja.
Leto pa so zaznamovale tudi avgustovske poplave
Zaradi poplav so številna podjetja ustavila proizvodnjo in še vedno ne poslujejo v normalnem obsegu. Škoda na strojih, opremi in zalogah ter zaradi izpada prihodka je znašala 385 milijonov evrov, k temu pa je treba prišteti še škodo v stavbah. Med najbolj poškodovanimi je bil KLS Ljubno, od koder je fotografija. Zaradi nezmožnosti dobav iz tega podjetja se je ustavljala tudi proizvodnja avtomobilov.
Gospodarska rast se je letos umirila in naj bi ob umirjanju mednarodne menjave in potrošnje prebivalstva po napovedi Banke Slovenije znašala 1,3 odstotka. To je več od povprečja EU, a hkrati je višja od evropskega povprečja tudi inflacija. Za prihodnje leto centralna banka predvideva zvišanje gospodarske rasti in postopno znižanje inflacije, ki pa bo še vedno višja od ciljnih dveh odstotkov.
Visoke cene energentov in ohlajanje izvoznih trgov so bolj prizadeli predelovalne dejavnosti, predvsem energetsko intenzivne, kot so kemična, papirna in steklarska industrija. Industrijska proizvodnja in poraba elektrike sta se zato letos zmanjševali, padanje pa se je ustavilo jeseni.
Številna podjetja so v to leto vstopila z zakupljeno električno energijo po zelo visoki ceni. Država jim je pomagala s subvencijo, mala in srednja podjetja ter mali poslovni odjemalci pa so bili deležni zamejene najvišje dovoljene cene. V novem letu bo regulacija veljala le za gospodinjstva, medtem ko bo gospodarstvo plačevalo tržno ceno.
Najpomembnejši slovenski izvozni trg Nemčija je v krizi, podobno tudi nekateri drugi evropski trgi. To se odraža na vrednosti izvoza v Evropsko unijo, ki se je količinsko v enem letu skrčil za desetino, vrednostno pa za 15 odstotkov.
Razmere na trgu dela so še vedno ugodne; oktobra je bilo dobrih 7000 več delovno aktivnih kot oktobra lani. Opaža pa se manjši obseg naročil v predelovalnih dejavnostih, saj se je v tem času število delovno aktivnih v tej panogi zmanjšalo za 1258.
NLB je podpisala pogodbe o nakupu družbe Summit Leasing, kar ji prinaša vodilno vlogo na slovenskem trgu lizinga, s pridobitvijo dovoljenj pa tudi vstop na hrvaški trg. V banki, ki jo vodi Blaž Brodnjak, si prizadevajo vstopiti tudi na hrvaški bančni trg.
Valentin Hajdinjak je moral zapustiti vrh Darsa. »Letos sem dobil več namigov, da bi bilo dobro, če bi se umaknil. Ker tega nisem storil, so očitno skovali medijski konstrukt proti meni,« je ob tem dejal.
Konec leta je konzorcij pod vodstvom Kolektorja CPG končal gradnjo viaduktov na trasi drugega tira, viaduktov Vinjan in Gabrovica (na fotografiji) ter predora Škofije, kar je bil pogoj za unovčenje 80 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev.
Visoka rast cen nepremičnin se je letos ustavila. Še naprej pa se krči prodaja stanovanjskih nepremičnin, ki je bila v tretjem četrtletju najmanjša v zadnjih desetih letih. Vzroki so rekordno visoke cene, visoke obrestne mere za stanovanjska posojila, pomanjkanje ponudbe ...
Mercator s svojim lastnikom hrvaško skupino Fortenova je kupec trgovske verige Tuš za okoli 30 milijonov evrov. Soglasje k poslu mora dati še varuh konkurence. Slovenski dobavitelji so zaradi novega hrvaškega prevzema zaskrbljeni.
Madžarska skupina Mol je letos prevzela OMV Slovenija in tako postala lastnica več kot 130 bencinskih servisov v Sloveniji. Zaradi zavez evropski komisiji glede koncentracije je namreč morala 39 bencinskih servisov po državi prodati multinacionalki Shell.
Predsednik uprave Sandoza Richard Saynor (levo) je marca napovedal izgradnjo visokotehnološkega centra za proizvodnjo podobnih bioloških zdravil na Lekovem zemljišču v Lendavi, ta mesec so postavili temeljni kamen. Na Lek, ki je del Sandoza, je letos vplivala tudi ločitev generične skupine Sandoz od lastnika Novartisa.
