Ob gradnji novega železniškega nadvoza nad Dunajsko cesto
V TV-oddaji Odmevi so bili 28. novembra gostje župan Zoran Janković, ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek, Rok Rihar iz LPP d. o. o. in generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes. Tema: poročilo o gradnji železniškega nadvoza nad Dunajsko cesto v Ljubljani.
Župan Janković je občanom napovedal »grozne čase« med gradnjo novega nadvoza. Ministrica mag. Bratušek je povedala, »da bodo zamude, ker se toliko železniške infrastrukture, kot se je obnavlja danes, v naši državi še ni obnavljalo«. Rok Rihar je pojasnjeval organizacijo LPP v času gradnje. Dušan Mes nam je povedal, da je gradnja železniškega nadvoza Dunajske ceste prva etapa gradnje Emonike, da v Ljubljano pripelje petsto vlakov dnevno, samo na relaciji Jesenice–Ljubljana 45 vlakov in na relaciji Kamnik–Ljubljana 49 vlakov. S primorske na gorenjsko železnico se vozi 80 tovornih vlakov dnevno. Da tovorni vlaki na Gorenjsko ne bodo bremenili ljubljanske železniške postaje, je treba urediti tivolski lok, kar bi trajalo le nekaj mesecev. Poleg alternative poglobitve železnice skozi Potniški center Ljubljana (PCL) je omenil tudi severno in južno obvoznico.
Poročilo Dušana Mesa ni bilo v soglasju z županom in ministrico. Petsto vlakov vozi dnevno skozi PCL (vsake tri minute dan in noč), je opozoril Dušan Mes. Ni pa omenil, da Luka Koper načrtuje 100-odstotno povečanje tovornega prometa – in vse to skozi PCL.
Projektiranje tivolskega loka je trajalo kar šest let, toda 8. decembra 2021 je država obupala, ukinila projekt in nemudoma začela projektirati zahodno obvoznice Dolgi most–Vižmarje v skladu z Vizijo 50+. Sedaj je tivolski lok ponovno potreben (?!).
Slovenske železnice so prodale strateško najpomembnejša zemljišča za severno in južno Emoniko (18.474 kvadratnih metrov) Madžarom za 23 milijonov evrov, sedaj pa mora Slovenija zaradi Emonike in prevoza tovornih vlakov skozi PCL zgraditi nov železniški nadvoz na Dunajski cesti za ceno 40,6 milijona evrov?! V prikazu določil zazidalnega načrta za PCL in lokacijske preveritve za Emoniko je vključeno tudi zemljišče, preko katerega potekajo vse potniške in tovorne železniške proge (kot lastništvo Madžarske?). Ni jasno, ali ima Madžarska kot morebitni lastnik zemljišča tudi možnost kadar koli zaustaviti promet preko svojega zemljišča oziroma njegovo uporabo. Po pogodbi iz leta 2007 bi moral madžarski partner financirati izgradnjo PCL, a finančno breme, ki presega 200 milijonov evrov, je po nepotrebnem prevzela vlada RS. Res čudna kravja kupčija.
Že leta 2009 je nemško podjetje Vössing & Vepro Ingenieurgesellschaft (naročnik MZP, direkcija za investicije v javno železniško strukturo) izdelalo študijo variant ljubljanskega železniškega vozlišča (LŽV): V1 (severno-zahodna obvoznica), »ki se izkazuje kot najustreznejša po sinteznem vrednotenju«, in V4 (polna poglobitev), ki po mnenju ministrstva za infrastrukturo in prostor ter MOL najustrezneje rešuje prostorsko problematiko LŽV in s tem povezanega nadaljnjega razvoja mesta Ljubljana. »S sklepom Vlade RS z dne 25. oktobra 2012 se v okviru postopka priprave državnega prostorskega načrta (DPN) preveri možnost optimizacije načrtovanih rešitev obeh variant oziroma določitev novega koncepta ureditve LŽV. Preverijo se tudi drugi poteki tras.«
Tudi v resoluciji iz leta 2016 o nacionalnem programu razvoja prometa v RS do leta 2030 je v državnem zboru zajeta ureditev obvoznih prog za tovorni promet (Priloga 2, točka R.4)
Novembra 2020 sta MOL in vlada podpisala memorandum o poglobitvi železniških tirov na območju PCL. Po sporočilih, ki jih javnost prejema iz medijev, poglobitev železnice skozi PCL še vedno velja. Poglobitev železniških tirov zahteva rušenje predvidenega novozgrajenega železniškega nadvoza na Dunajski cesti s povezavo na nivoju južne in severne Ljubljane. Zakaj je treba graditi nov nadvoz, če ga bo treba rušiti ob poglobitvi železnice?
Projekt PCL vodi župan in županu sva po tistem, ko je tedanji podžupan Koželj zapisal, da je severna obvoznica za tovorni železniški promet neizvedljiva, že pred tremi leti predlagala južno-vzhodno obvoznico za tovorni železniški promet ter poglobitev v eni etaži za potniški promet skozi PCL. Tiskano brošuro Kaj pa južno-vzhodna obvoznica, gospod župan? sva poslala gospodu županu Jankoviću, mag. Bratuškovi in gospodu Dušanu Mesu. Odgovora nisva dobila.
Čeprav (pre)pozno, naju veseli, da je Dušan Mes kot alternativno rešitev LŽV omenil tudi južno obvoznico.
Republika Slovenija (gov.si): »Z državnim prostorskim načrtovanjem (DPN) se določijo prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrtovanja, prostorski izvedbeni pogoji za projektiranje na tem območju in usmeritve za določitev namenske rabe prostora v občinskih izvedbenih aktih za to območje. DPN predstavlja izvedbeni akt, s katerim se v prostor umešča prostorske ureditve državnega pomena. DPN določi načrtovano prostorsko ureditev, območje DPN, prostorske izvedbene pogoje za projektiranje v tem območju in usmeritve za določitev namenske rabe prostora v občinskih prostorskih izvedbenih aktih.«
Brez državnega prostorskega načrta – DPN (ki naj bi bil izdelan leta 2024), ki je osnova vsakemu planiranju na občinski ravni, brez sodelovanja javnosti (aarhuška konvencija) in brez preveritve vplivov na okolje se nadaljujejo realizacije po stihijskih odločitvah in kaos v planiranju PCL: planiranje železniške postaje, vredne 167 milijonov evrov, z novim nepotrebnim nadhodom in s postajno dvorano nad tiri tovornega železniškega prometa, z uničenjem delovanja obstoječe železniške postaje – ponosa našega mesta, z zgrešenima severnim in južnim avtobusnim terminalom in nerešenimi prestopi na LPP ter prometnim kaosom na območju PCL. A kar je najhuje: z železniškimi tiri in protihrupno zaščito razrezani Ljubljani na pet segmentov bo v naslednjem stoletju onemogočen normalen urbanistični razvoj glavnega mesta.
Evropsko financiranje PCL je za Ljubljano prekletstvo. Denar je tu in treba ga je porabiti takoj, ne glede na dolgoročne posledice. Saj takrat ne bo več akterjev v tem žalostnem procesu in nikogar ne bo, ki bi za karkoli odgovarjal.
