»Zašolano« ministrstvo
Našemu ministrstvu za vzgojo in izobraževanje očitno ni pomoči. Je nepopravljivo »zašolano«.
Na to nedvoumno kaže priprava Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja 2023–2033.
Naslov dokumenta, ki ga pripravlja delovna skupina – imenovalo jo je ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (MVI) – ni pravi; v resnici gre za nacionalni program šolstva ali drugače povedano za »šolsko reformo«. Delovna skupina se v resnici ukvarja samo s šolstvom, nemara celo le z osnovnim šolstvom otrok in mladine. Daleč od celote, ki jo napoveduje naslov, to je »vzgoja in izobraževanje«, in prav tako daleč od drugega pojma in področja, s katerim se danes ukvarja ves svet – to je vseživljenjsko učenje. Ponavljam to, na kar sem opozoril že večkrat (nazadnje v odzivu na članek Skrb, da bo šolska reforma le kozmetični popravek v Delu, 1. aprila 2023, na strani 30), da MVI enači vzgojo in izobraževanje s šolstvom (celo le otrok in mladine), kar dokazuje tudi uvodni stavek predstavitve ministrstva na spletni strani, kjer se uvodna predstavitev ministrstva glasi: »Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje skrbimo za vsestransko izobraževanje in razvoj mladih generacij od vrtcev do višjih šol.« Pika. Kaj pravite na to, minister dr. Darjo Felda?!
Ponavljam nekaj dejstev, na katera sem opozoril že večkrat. MVI ima dva direktorata: za »predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo« in za »srednje in visoko šolstvo ter izobraževanje odraslih«. Izobraževanje odraslih je eno od dveh temeljnih področij vzgoje in izobraževanja: to sta izobraževanje otrok in mladine ali začetno izobraževanje ter izobraževanje odraslih ali nadaljevalno izobraževanje. Področji sta načeloma enakovredni in enakopravni – ne pa enaki. Izobraževanje odraslih je pretežno (več kot 90 odstotkov) zunajšolsko in neformalno; na MVI je kot sektor umeščeno v enega od šolskih direktoratov, v kolegiju ministra ga zastopa direktorica šolskega direktorata. Hierarhija pojmov na področju vzgoje in izobraževanja je takšna: učenje – izobraževanje – šolanje, pri tem je najširši pojem učenje, ki je dominanten za področje izobraževanja odraslih.
Spet se soočamo z dejstvom, da vizija vzgoje in izobraževanja, s katero se ukvarjata naša vzgojno-izobraževalna politika in MVI, ne temelji na filozofiji in strategiji vseživljenjskosti učenja in ne izhaja iz nje. Kljub temu da naši strateški dokumenti, kot sta Strategija dolgožive družbe in Strategija razvoja Slovenije do leta 2030, označujejo in štejejo vseživljenjskost učenja za temeljno podlago našega razvoja in da smo v Strategiji vseživljenjskosti učenja – v dokumentu, ki ga je sprejelo tedanje ministrstvo za šolstvo in šport leta 2007 – zapisali (na 7. strani) strateško pomembno trditev, da mora vseživljenjskost učenja postati »vodilno načelo vsega izobraževanja in učenja ter temeljna družbenorazvojna strategija«.
Edina odgovora na ta prispevek, ki bi kaj veljala, bi bila drugačen pristop k pripravi Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja 2023–2033 ter sprememba organiziranosti in delovanja MVI.
