Denar bo, pripraviti je treba le dobre projekte
»Denarja bo dovolj, treba pa bo zavihati rokave in pripraviti dobre projekte,« je obljubil minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek, ki je včeraj z ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu Matejem Arčonom obiskal novogoriško občino. Ta se namreč v sodelovanju z italijansko Gorico pripravlja na leto 2025, ko bosta skupaj postali čezmejna Evropska prestolnica kulture (EPK).
»Sestanek je pokazal veliko naklonjenost slovenske vlade projektu EPK, podpora pa je zagotovljena tudi na italijanski strani,« so poudarili na Mestni občini Nova Gorica, kjer je župan Samo Turel gostil oba ministra in predstavnike krovnih organizacij Slovencev v Italiji, Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje EZTS GO ter Javnega zavoda GO! 2025. Kot so nadalje izpostavili, je na lokalnih skupnostih in združenjih zdaj zahtevna naloga, da čim bolje pripravijo projekte, da bi jih lahko kar najhitreje prijavili na razpise in pridobili evropska sredstva. »Pogovorili smo se o ključnih projektih, ki jih kot mestna občina izvajamo oziroma so pred nami. Tu predvsem mislim na EPK 2025, tako glede vsebine kot tudi infrastrukture,« je dejal župan Turel.
Na občini so gostom predstavili načrte za prenovo osrednjega trga, ki povezuje obe Gorici in ima dve imeni - Trg Evrope/Piazza della Transalpina. Prenovitvena dela so načrtovana tudi za poslopje tamkajšnje železniške postaje, vzpostavitev novodobnega muzeja, ki ponuja razmislek o zgodovini istega prostora iz različnih perspektiv (Epicenter) in multikulturnega prostora srečanj umetnosti in gastronomije (Super osmico). Dotaknili so se tudi dodatnih občinskih projektov, in sicer prenove Laščakove vile in gradu Kromberk ter gradu Rihemberk.
Prvi razpisi letošnjega aprila
Celoten projekt EPK je ovrednoten na 20 milijonov evrov. Po zagotovilih ministra Jevška bo skupna pomoč iz kohezije za projekt EPK okoli 10 milijonov evrov. Novogoriška občina bo prispevala pet milijonov evrov, dežela Furlanija-Julijska krajina tri milijone evrov, preostalo pa zasebni viri. Evropska sredstva bodo na voljo predvsem iz mehanizma Celostnih teritorialnih naložb, pa tudi iz drugih projektov, kot je, denimo, Interreg Italija – Slovenija. Minister je še omenil, da bodo poleg tega goriški občini in širši regiji na voljo tudi sredstva, ki jih načrtujejo v okviru dogovora za razvoj regij. Prve razpise bodo predvidoma objavili letošnjega aprila.
Minister Matej Arčon pa je dejal, da je njegov urad finančno podprl ustanovitev projektne pisarne v zamejstvu, ki bo nudila strokovno pomoč pri prijavi na razpise. »Čezmejnost je prednost našega območja,« je zagotovil in dodal, da so zato vključili tudi slovenske manjšinske krovne organizacije v Italiji. Med priložnostmi je navedel tudi strategijo razvoja turizma Benečiji, za kar si prizadevata skupaj s predsednikom Furlanije-Julijske krajine Massimilianom Fedrigo.
»V projektno pisarno smo se povezali skupaj s Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo in Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem ter Kmečko zvezo. Naše sodelovanje pri projektu EPK vidimo predvsem kot priložnost, da izpostavimo pomen Slovencev v Italiji in spodbudimo uporabo dvojezičnosti, ki je zakonsko sicer predpisana, a v praksi ni v zadostni meri uveljavljena,« je povzel Walter Bandelj, predsednik Sveta slovenskih organizacij.
EPK presega kulturno dimenzijo
»Veseli nas, da lahko pri izvedbi EPK 2025 računamo na širšo državno podporo, ki presega zgolj kulturno ministrstvo. Tako se je pokazala možnost za podporo dodatnim čezmejnim projektom na območju, ki sega od izvira do izliva reke Soče,« je zadovoljen Gorazd Božič, direktor Zavoda GO! 2025. Prepričan je, da je to tudi potrebno, saj pomen EPK, poleg umetnosti in kulture, sega tudi na področje turizma, gospodarstva in promocije nasploh.
»Verjamemo, da bomo do poletja pripravili vso projektno dokumentacijo, da bomo lahko izvedli javno naročilo za gradnjo,« je v zvezi s prenovo Trga Evrope povedal Tomaž Konrad, direktor EZTS GO. »Zelo pomembno je, da se trg, kot je zarisal arhitekt Max Fabiani, odpira v tri smeri na italijanski strani, na slovensko stran pa se nadaljuje proti poslopju železniške postaje. S tem bo zadihal in postal naravno stičišče obeh mest oziroma novo središče nastajajočega somestja,« je prepričan.
