V Dravogradu evakuirali devet objektov, na Koroškem težave tudi zaradi plazov
V Dravogradu je Drava dopoldne prestopila bregove, zato so ob Ribiški poti preventivno evakuirali devet objektov oziroma 15 ljudi, je STA povedal poveljnik občinske civilne zaščite Bojan Zavec. Narasle vode, predvsem podtalne, poplavljajo na drugi strani Drave, na območju ob izlivu Meže. Ponekod na Koroškem imajo težave tudi zaradi plazov.
V Dravogradu je na terenu okoli 70 gasilcev, ki so objekte ob Dravi na Ribiški poti pomagali tudi preventivno zaščititi, ko pa se je voda začela približevati objektom, so se odločili za evakuacije.
Trenutno imajo dravograjski gasilci kar nekaj dela tudi na drugi strani reke, na območju, kjer se v Dravo izliva Meža, v katero malo pred Dravogradom priteče tudi reka Mislinja. Iz objektov na drugi strani Drave trenutno poteka prečrpavanje vode, objekte pa tam bolj ogroža narasla podtalnica, je povedal Zavec.
Po podatkih dravograjske civilne zaščite zdaj že nekaj časa pretok Drave ne narašča in je stabilen pri okoli 1700 kubičnih metrih na sekundo. Glede na zadnje informacije, ki jih imajo, naj bi bil danes do 18. ure pretok podoben, to je od 1700 do 1800 kubičnih metrov na sekundo.
Tako v Dravogradu kot v Vuzenici se je zjutraj zaradi naraščanja pretoka Drave sprožila sirena za opozorilo na nevarnost, nato pa so nekaj pred 9. uro v Dravogradu zaradi naraščanja reke aktivirali še sireno za neposredno nevarnost.
V Vuzenici je po besedah župana Franja Goloba Drava ponekod prešla rob obrežja, ni pa doslej poplavljala. Že od zgodnjega jutra so aktivirani gasilci, ki so s protipoplavnimi vrečami in folijo pomagali zaščititi najbolj izpostavljene objekte, trenutno pa je že poldrugo uro po podatkih župana pretok Drave stabilen pri približno 1700 kubičnih metrih na sekundo. Glede na prejete informacije pričakuje, da se bo stanje čez dan umirjalo, je povedal za STA.
Z nekaterih lokacij po Koroški medtem poročajo o težavah zaradi zemeljskih plazov. Z Mestne občine Slovenj Gradec so sporočili, da se je zaradi močnega deževja znova sprožil plaz v Velunji. Zasul je lokalno cesto, zato je ta do nadaljnjega zaprta, so pa delavci že na terenu. Ravenski gasilci so posredovali na zasuti cesti na območju Strojne, občasne težave z naplavinami so bile dopoldne na cesti Prevalje-Mežica.
V zadnjih 24 urah je po podatkih Arsa v severozahodni Sloveniji padlo od 60 do 150 milimetrov, krajevno pa več kot 200 milimetrov dežja na kvadratni meter. Največ padavin je bilo na območju Julijskih Alp, in sicer na Voglu, kjer so izmerili 234 litrov na kvadratni meter. V Bovcu je padlo 228 litrov dežja na kvadratni meter, na Kaninu 208 in v Bohinjski Češnjici 198 litrov na kvadratni meter.
Za to območje je do zgodnjih jutranjih ur veljalo rdeče opozorilo, zdaj pa so padavine že oslabele, je potrdil Brane Gregorčič. »Občasno bo še nekaj padavin, vendar res močnih nalivov ne pričakujemo,« je dodal.
Na Koroškem in Savinjskem je v zadnjih 24 urah padlo od 20 do 60 milimetrov, krajevno več kot 90 milimetrov dežja na kvadratni meter. Na jugozahodu države ga je padlo od 30 do 60 milimetrov, krajevno tudi okoli 100 milimetrov. Manj dežja je bilo v vzhodni in jugovzhodni Sloveniji, povečini od 10 do 30 milimetrov.
Na Bohinjskem se je ob deževju sprožilo več zemeljskih plazov
Obilno deževje je minulo noč nemalo težav povzročilo tudi na Bohinjskem. Gasilci so imeli polne roke dela predvsem s prečrpavanjem vode iz kleti, sprožilo pa se je tudi več zemeljskih plazov. Zaprtih je bilo nekaj poplavljenih cest, ker se je voda umaknila, pa so spet prevozne, je za STA povedal župan Bohinja Jože Sodja.
Zaradi deževja se je v Bohinju sprožilo tudi kar nekaj zemeljskih plazov, največji v vasi Podjelje. Skladno z navodili geologov so plazove prekrili s ponjavami. Zdaj čakajo na oglede geologov in odločitve, kako naprej. Trenutno ocenjujejo, da evakuacije prebivalcev niso potrebne, a še naprej spremljajo razmere.
Zaradi nepredvideno visokih vodostajev pa so za zagotovitev varnosti obiskovalcev morali zgodaj za to sezono zapreti tudi Sotesko Vintgar, so sporočili iz Turističnega društva Gorje.
Dogajanje se s Save seli na Dravo
Kar zadeva poplavno nevarnost, se težišče dogajanja trenutno seli s porečja Save na porečje Drave, je za STA potrdil hidrolog na agenciji za okolje Andrej Golob.
Agencija za okolje je za danes izdala rdeče hidrološko opozorilo za celotno območje toka Drave v Sloveniji, saj so predvidene poplave večjega obsega. Po napovedih hidrologov bo njen pretok dosegel tudi 1800 kubičnih metrov na sekundo, prav tako bodo povečani dotoki Drave.
Že v četrtek popoldne so z občine Dravograd sporočili, da so bili obveščeni o napovedanem naraščanju pretoka Drave in da bodo, ko bo reka dosegla pretok 1200 kubičnih metrov na sekundo, sprožili sireno z znakom za splošno nevarnost.
Opozorilne sirene so se ob 8. uri oglasile še v desetih občinah v Spodnjem Podravju, je za STA povedal vodja ptujske izpostave uprave za zaščito in reševanje ter regijski poveljnik civilne zaščite za Podravje Dragomir Murko. Tudi v teh občinah so sirene sprožili zaradi povečanega pretoka Drave in napovedi o nadaljnjem naraščanju, da bi prebivalce ob reki opozorili na možnost poplavljanja in na samozaščitne ukrepe.
Tudi Sava še povzročala težave
Vremenska fronta je Slovenijo dosegla okoli polnoči. Spremljali so jo nevihte, nalivi in močnejši sunki vetra.
V občinah Ljubljana, Kamnik, Medvode in Litija je noč kljub obilnim padavinam po pojasnilih poveljnikov občinskih civilnih zaščit minila mirno in brez posebnosti. Narašča pa reka Sava, ki je že poplavila cesto Jevnica–Laze, zato so v Medvodah in Litiji preventivno zaščitili ogrožene hiše in prebivalce spodbudili k samozaščitnemu ravnanju.
Na Kamniškem je noč minila mirno, od 23. ure so bili na vodotokih dežurni strojniki z mehanizacijo in jih sproti čistili, tako da dež ni povzročal nevšečnosti. Tudi stanje na plazu Blate je nespremenjeno, je za STA dejal poveljnik kamniške civilne zaščite Tomaž Zabavnik.
Vodotoki so sicer narasli, a niso predstavljali nevarnosti. Zabavnik je še dejal, da dežja tam ni več, zato pričakuje, da se bodo razmere umirile.
Tudi v Litiji je noč minila brez posebnosti, so pa gasilci ponoči zaprli podhode po železnico, da Sava ne bi vdrla v vasi, vstavili preventivne čepe in nekaj objektov zaščitili s protipoplavnimi vrečami, je za STA povedal poveljnik litijske civilne zaščite Igor Cividini.
Nekaj po peti zjutraj je Sava poplavila med Senožetmi in Jevnico, okoli osme ure je poplavilo cesto Jevnica–Laze, reka pa še narašča, je dejal. Ob 8. uri je bil skupni pretok Save 1360 kubičnih metrov na sekundo. Pričakujejo, da bo narasel do 1700 kubičnih metrov na sekundo.
Če bo Sava dosegla tak pretok, bo poplavilo prve hiše, ki so sicer kolikor se da zavarovane. »Kleti vseeno poplavi, tu ne moremo nič, ker prodre že podtalnica,« je pojasnil Cividini. Dodal je, da so vsa gasilska društva ob Savi aktivirana in pripravljena na nadaljnje ukrepe.
Noč je brez posebnosti minila tudi v Medvodah, nato pa je Sava v jutranjih urah začela naraščati in se še dviga. »Za zdaj ni zalilo še nobenega objekta, če se bo še nekoliko dvignila, pa utegne poplaviti najnižje ležeče objekte ob vodotoku, torej ob Gorenjski cesti in v vasi Vikrče,« je opozoril poveljnik medvoške civilne zaščite Franc Jarc.
Pričakujejo, da bo Sava naraščala še do okoli 11. ure. V Medvodah so se sicer na napovedane obilne padavine in povečan pretok Save začeli pripravljati v četrtek popoldne, ko so za občane pripravili pesek in vreče. Prebivalce na ogroženih območjih pa so v četrtek tudi obiskali in jih spodbudili k samozaščiti.
Štab civilne zaščite je ves čas v pripravljenosti, razmere spremljajo tudi na terenu. Ponoči v Medvodah niso imeli nobene intervencije, je za STA še dodal Jarc.
Po podatkih centra za obveščanje je bilo zaradi ujme ponoči aktiviranih 62 gasilskih enot, zabeležili so 117 dogodkov na območjih regijskih centrov Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Nova Gorica, Postojna, Ptuj in Slovenj Gradec.
Gasilci so že v četrtek preventivno čistili prepuste, polnili protipoplavne vreče, odstranjevali podrta drevesa, ponoči pa iz zalitih prostorov prečrpavali vodo. Prav tako so preventivno v objekte nameščali potopne črpalke, zaščitili več streh, ki jih je poškodoval veter, in z agregati pomagali občanom, ki so ostali brez elektrike. Zaradi močnega vetra se je podrlo tudi več električnih drogov, zaradi deževja se je sprožilo več zemeljskih plazov in poplavilo je več cestišč.
Zaprtih več cest
Po državi je zaradi poplav in plazov zaprtih več cest. Med drugim so po podatkih prometnoinformacijskega centra za državne ceste zaprte cesta Stara Fužina–Ribčev Laz pri Stari Fužini, cesta Volče–Tolmin pri Tolminu, cesta Peršeti–Tolmin in cesta Most na Soči–Tolmin zaradi poplav in plazu na več odsekih. Prelaz Korensko sedlo je zaprt na avstrijski strani. Poplavljena je tudi cesta Savska Loka–Drulovka, kjer je popolna zapora zaradi poplavljenega cestišča.
Preventivno je zaradi vremenskih razmer zaprta cesta Bresternica–Gaj–Sv. Jurij. Na cesti Železniki–Most na Soči je med Knežo in Podbrdom prepovedan promet za tovorna vozila. Je pa od 5. ure spet odprta cesta skozi Baško grapo.
Za vso državo zaradi vetra oranžno opozorilo
Medtem je Arso omilil vremensko opozorilo za danes, tako da za celotno državo do popoldneva velja rumeno vremensko opozorilo, in sicer zaradi padavin in neviht na severozahodu, drugod pa je to opozorilo izdano zaradi možnega močnejšega vetra in neviht.
Vremenoslovci napovedujejo, da bo akumulacija padavin največja na širšem območju Posočja, Bohinja in Gornjesavske doline, saj bodo v višinah pihali zelo močni vetrovi. Veter bo najmočnejši sredi noči in bo dosegal hitrost od 70 do 100 kilometrov na uro, v višjih legah tudi več.
Danes čez dan bo občasno deževalo, pade lahko še okoli 10 litrov dežja na kvadratni meter. Čez dan se bo deloma zjasnilo, na zahodu pa bo še ostalo pretežno oblačno.
Reke bodo naraščale, poplavljale pa reke v Posočju, v porečju Sore na Idrijsko-Cerkljanskem, Sava Bohinjka in Sava v srednjem in zgornjem toku.
Nevarnost plazov
V celotni severozahodni in delu osrednje Slovenije ter ob obali so verjetne poplave hudourniških vodotokov in zaledne padavinske vode. Poplavljanje rek je možno tudi na Vipavskem, Savinjskem in Koroškem, opozarjajo.
Zaradi napovedanih povečanih količin padavin in namočenosti tal obstaja povečana nevarnost za nastanek novih zemeljskih plazov in reaktivacijo tistih, ki so nastali ob nedavni ujmi, so sporočili z geološkega zavoda.
