Interventni zakon se ne dotika ključnih tem v zdravstvu
V iniciativi Glas ljudstva so mnenja, da se včeraj sprejeti interventni zdravstveni zakon ne dotika ključnih vprašanj v zdravstvu in je premalo ambiciozen, vsaj glede ohranjanja in vzdržnosti javnega zdravstvenega sistema.
Zakon po mnenju pobude vsebuje dobre posamezne rešitve, kot so podaljšanje izplačevanja bolniškega nadomestila v breme delodajalcev na 30 dni, določitev zgornje meje bolniškega nadomestila na dva in pol kratniku povprečne plače. »Veseli nas, da po novem zakon ne uvaja znižanja nadomestila po 90. dnevu bolniške odsotnosti, kar bi prizadelo najbolj ranljive. Dolgoročni pozitivni ukrepi so lažje zaposlovanje zdravnikov in zdravstvenih delavcev iz tujine ter krepitev spodbud specializantom, ki se odločajo za družinsko medicino. Pogrešamo pa rešitve, ki bi učinkovale takoj in pomagale ljudem, ki nedopustno dolgo čakajo na obravnavo ali pa sploh nimajo dostopa do zdravnika na primarni ravni,« opozarjajo v pobudi Glas ljudstva.
Zakon se tako sploh ne dotika 140.000 zavarovancev in zavarovank brez izbranega osebnega zdravnika, več kot 200.000 žensk brez izbranega ginekologa in več kot 20.000 otrok brez pediatra. Ohranjanje obstoječih normativov pomeni, da bi v prihodnje potrebovali 400 dodatnih družinskih zdravnikov, ob trenutnem številu in striktnem upoštevanju normativa pa bi brez ostalo kar 496.000 oseb.
Reševanje s preseganjem normativov
Za zdaj razmere rešujejo vsi tisti zdravniki in zdravnice, ki normativ presegajo. V povprečju ima vsak tim družinske medicine 2228 pacientov (884 nad normativom), pri čemer tri četrtine normativ presegajo za kar dve tretjini, preostala četrtina pa normativa ne dosega ali ga zgolj dosega. »Z dvigom praga za zavrnitev novih pacientov, ki ga predlagamo v zakonu, bi bolj obremenili zgolj to četrtino, ki normativa ne dosega,« pravijo v pobudi.
Med slabosti interventnega zakona štejejo tudi do, da vladni zakon ne prepoznava problematike tistih koncesionarjev, ki znotraj javnega sistema ne prevzemajo enakih odgovornosti za nemoteno delovanje sistema, in ki delujejo kot nelojalna konkurenca javnim zavodom, ki jih tudi kadrovsko izčrpavajo.
»Problema zdravnikov z dvojnimi praksami se zakon loteva skrajno nežno, po našem mnenju prenežno, saj odločitev še zmeraj ostaja v rokah predstojnikov oddelkov in direktorjev bolnišnic, v iniciativi Glas ljudstva pa smo mnenja, da bi bilo bolje odobritve soglasij prenesti na ministrstvo za zdravje, saj je tako manj možnosti za uporabo prijateljskih in kolegialnih zvez in pritiskov,« dodajajo.
Če ne bo uredbe, predlog zakona
Poleg tega bi lahko ministrstvo v zakon vključilo akcijske načrte za skrajševanje čakalnih vrst in njihovo izpolnjevanje kot enega od pogojev za pridobitev soglasja za popoldansko delo, a tega žal ni storilo. Zagotavlja pa, da bo ta ukrep vključen v uredbo, ki naj bi bila sprejeta vzporedno z vladnim zakonom.
Če ta uredba ne bo sprejeta, bo Glas ljudstva 4. januarja vložil zakon z več kot 6.700 overjenimi podpisi in pozval poslanke in poslance, da glasujejo po svoji vesti. Javno pozivajo še varuha človekovih pravic in zagovornika načela enakosti, da se do razmer v zdravstvu in neučinkovitem ukrepanju države jasno opredelita.
Znova so opozorili tudi na socialno nepravično preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek. Ljudje z najnižjimi dohodki bodo namreč dejansko plačevali več od tistih z najvišjimi, saj se obvezni prispevek odšteva od dohodninske osnove.
