Kritike predvsem zaradi novega obveznega prispevka

Predvidoma 14. julija bo državni zbor na izredni seji obravnaval predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, o katerem minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac pravi, da je največji korak na področju socialnega varstva v Sloveniji v zadnjih 30 letih. Kritikam delodajalcev in dela strokovne javnosti se je pridružila tudi opozicija, v kateri nasprotujejo predvsem napovedanemu načinu financiranja.

Spremembe, ki jih prinaša predlog, so nujne, da se bomo lahko lotili reševanja problemov, ki jih imamo v Sloveniji, kjer postajamo vse bolj dolgoživa družba. »Zakon v ospredje rešitev postavlja posameznika, uporabnika socialnovarstvenih storitev. Predvsem pa meri na to, da bo lahko vsak čim dlje ostal doma oziroma v domačem okolju. Posamezniku omogoča, da dobi oskrbo po meri; torej takšno, kakršna najbolj ustreza njegovim oziroma njenim potrebam. Dobili bomo dolgotrajno oskrbo, ki se bo ukvarjala z vsemi pod enakimi pogoji na enak način,« je napovedal Maljevac in poudaril, da predlog širi nabor storitev in dostopnost do njih, ne glede na to, kje kdo živi in koliko ima. Zagotavlja, da nihče ne bo izgubil pravice, dokler ne bo deležen nove.

Upravičenci bodo razvrščeni v pet kategorij glede na svoje potrebe, pravice, ki se med seboj ne izključujejo, pa bodo lahko koristili v več oblikah, glede na osebni načrt, ki ga bodo pripravili v centrih za socialno delo kot enotnih vstopnih točkah. Pravice in storitve bodo uvajali postopno – zakon naj bi začel veljati januarja leta 2024, polno bo uveljavljen dve leti pozneje. Najprej, januarja prihodnje leto, bodo sedanji družinski pomočniki lahko postali oskrbovalci družinskega člana, ki jim pripada 1,2-kratnik minimalne plače in 21 dni dopusta. Vstopne točke bodo vzpostavili januarja 2025, julija 2025 dolgotrajno oskrbo na domu, ki naj bi zagotavljala primerljive storitve, v obsegu od 20 do 110 ur na mesec, kot so jih deležni nastanjeni v institucijah, kjer pa se bo zakon začel izvajati decembra leta 2025, tako kot izplačevanje denarnega prejemka za tiste, ki se bodo odločili zanj. Zakon bo polno uveljavljen januarja leta 2026.

Nasprotovanje načinu zagotavljanja sredstev

Julija leta 2025 je načrtovana e-oskrba in tudi začetek zbiranja sredstev novega prispevka. Maljevac je prepričan, da je prav določitev načina financiranja zakon naredila izvedljiv – predvideva enoodstotno prispevno stopnjo za delodajalce, delojemalce in upokojence, po dva odstotka za samozaposlene in kmete ter po 190 milijonov evrov na leto iz državnega proračuna. Tako kot so že delodajalci nasprotovali dodatni obremenitvi dela, tudi iz opozicijskih vrst največ kritik na predlog leti prav na formulo zagotavljanja sredstev. »Ne bomo podprli nobenega vladnega predloga, ki v teh časih draginje za naše državljanke in državljane uvaja nov obvezni davek oziroma prispevek,« so se odzvali v SDS, v kateri menijo, da bodo državljani po tem predlogu morali globoko seči v svoj žep.

Da bo zakon obremenil številne družbene skupine in da kaže smer, kako od ljudi dobiti čim več denarja, menijo tudi v NSi. »Neresno in neodgovorno je prevaliti celotno breme samo na tiste, ki delajo, ter s tem obremeniti najvitalnejši del družbe,« je komentiral Janez Cigler Kralj, vodja poslanske skupine NSi. Po njegovih besedah so v prejšnjem mandatu poskušali zagotoviti čim bolj razpršene vire financiranja, tudi zunaj proračuna ter ne vsega prenesti na ramena starejših oziroma zaposlenih in delodajalcev. »Ta zakon ni samo zelo nesolidaren, ampak je še praktično neizvedljiv,« je nekdanji minister za delo, družino in socialne zadeve opozoril tudi na kadrovsko stisko.

»Financiranje je nujno, brez tega ni dolgotrajne oskrbe. Zagotovljeno mora biti na način, da bo vzdržno in da bo zakon mogoče izvajati,« se je na kritike odzval Maljevac, ki ne izključuje amandmajev v državnem zboru. Na pomisleke centrov za socialno delo odgovarja, da si bodo prizadevali, da se v letu in pol pripravijo na vstopne točke. Kaj pa pomanjkanje kadrov na vseh ravneh socialnega varstva? »Do konca leta nameravamo vložiti interventni zakon za reševanje problematike zaradi pomanjkanja kadra. Verjamem, da bomo z zastavljeno časovnico rešili tudi to,« pravi Maljevac.