Ljubljanski avtocestni obroč je zatrpan s pločevino
Na slovenskih cestah in avtocestah so številke o prometu lani večinoma dosegle in tudi presegle tiste iz zadnjega predkoronskega leta 2019, letošnje pa spet kažejo opazno rast – na štajerski in primorski avtocesti za pet odstotkov glede na lansko leto in na pomurski za tri odstotke. Zaradi dolgotrajne obnove severne ljubljanske obvoznice je bilo tam letos doslej manj prometa, močno, za 12 odstotkov, pa se je po prestavitvi šengenske meje na hrvaško zunanjo mejo povečal promet po dolenjski avtocesti. Do ponedeljkove katastrofe na ljubljanski južni obvoznici je za posledicami prometnih nesreč umrlo 62 ljudi, od tega na avtocestah in hitrih cestah devet.
V Javni agenciji RS za varnost prometa (AVP) ugotavljajo, da prva polovica tega leta že kaže enake ali višje prometne tokove kot v letu 2019 in da smo praktično vsakodnevno priča zastojem na najbolj obremenjenih delih naših avtocest, predvsem v jutranjih prometnih konicah med delovniki in ob že običajnih prometnih konicah med turistično obremenjenimi konci tedna. Dodajmo, da so nedvomno najbolj obremenjene ljubljanska obvoznica in praktično vse ljubljanske vpadnice – tako avtocestne kot vse druge. Tudi v Darsu navajajo, da vse projekcije prometa na avtocestnem omrežju nakazujejo rast in pričakujejo, da bo že ob začetku študijskega leta prometa ob dnevnih konicah še več. In seveda, da počnejo vse, da bi najbolj obremenjene odseke razširili.
Zahodna obvoznica najbolj obremenjena v državi
Po skupnem prometu je najbolj obremenjena cesta v Sloveniji ljubljanska zahodna obvoznica s povprečno že več kot devetdeset tisoč vozili na dan (gre za podatek o povprečnem dnevnem letnem prometu – PDLP). Težkega tovornega prometa (tovornjaki nad sedem ton, prikoličarji in vlačilci) pa je po podatkih za leto 2021 – številke so nižje kot leta 2019 – več na južni obvoznici, kamor se zliva tranzitni tovorni promet s štajerske avtoceste, vzhodne obvoznice in dolenjske avtoceste. Tam so zastoji dobesedno vsakodnevni in se vlečejo od Rudnika do Brezovice in naprej po primorski avtocesti. Ob morebitni širitvi primorske in štajerske vpadnice bo ozko grlo ostalo na južni obvoznici, kjer o širitvi ni še nobenih načrtov.
Statistični podatki AVP kažejo, da je med 1. januarjem in 10. septembrom najmanj ljudi umrlo leta 2018 - in letos - dvainšestdeset. Prvič se je ta tragična številka pod sto spustila leta 2010, še leto prej je bila 129, leta 1997 pa 242. Na avtocestah pa je bilo število mrtvih po letu 2009 med 15 in 19, s 26 mrtvimi izstopata lansko leto in leto 2016, s šestimi mrtvimi pa koronsko letpo 2020. Od lanskih 26 mrtvih jih je do 11. septembra umrlo 19, letos s tremi rudniškimi žrtvami 12.
Po številu umrlih udeležencev glede na vrsto ceste izstopajo v letošnjem prvem polletju po podatkih AVP regionalne ceste in ceste v naseljih, med vzroki smrtnih prometnih nesreč pa neprilagojena hitrost ter nepravilna stan ali smer vožnje. Med umrlimi izstopajo potniki v vozilih, tudi zaradi odmevnejše prometne nesreče avtobusa na pomurski avtocesti, precej nižje glede na zadnja leta pa je število umrlih motoristov oziroma voznikov enoslednih vozil, pa tudi pešcev.
Dodatni elektronski portali
Vzrok za ponedeljkovo prometno nesrečo bo na osnovi preiskave kraja dogodka ugotovila policija. Na Darsu pa poudarjajo, da so zaradi vse večje gostote prometa na ljubljanski južni obvoznici vsak dan možni zastoji. Ponedeljkov je bil zaznan že pred mestom nesreče in vozniki so bili obveščeni o nevarnosti zastoja na elektronskih portalih tam, kjer jih ima Dars postavljene. V tem trenutku na ljubljanski obvoznici sicer postavljajo dodatne elektronske portale. Dodajmo, da opozorila prav malo zaležejo, da vozniki omejitev večinoma ne upoštevajo, tako da so tisti, ki pa jih, pravzaprav v večji nevarnosti. Tudi vozniki tovornjakov dobesedno preganjajo tiste udeležence v prometu, ki vozijo po predpisih.
Do 10. septembra letos so bili vozniki tovornih vozil udeleženi v 1702 prometnih nesrečah. Povzročili so jih 1058, oziroma 62 odstotkov vseh nesreč, v katerih so bili udeleženi. Najbolj pogosti vzroki prometnih nesreč s hudo telesno poškodovanimi ali umrlimi udeleženci, ki jih povzročijo vozniki tovornih vozil, so bili neprilagojena hitrost, neupoštevanje pravil o prednosti in premiki z vozilom.
V osemmesečju je bilo po navedbah AVP pri voznikih tovornih vozil ugotovljenih 30.702 kršitev prometnih predpisov, skoraj za petino več kot v enakem obdobju lani. Najpogostejše kršitve pri voznikih tovornih vozil so bile povezane s prekoračitvijo hitrosti (7.607 kršitev), uporabo mobilnih telefonov in drugih naprav (4.433 kršitev), neuporabo varnostnega pasu (2.891 kršitev), nepravilnostmi, povezanimi s tovorom (1.570 kršitev) ter nepravilnim prehitevanjem (1.116 kršitev).
37 ur za volanom brez počitka
Kršitev zakonodaje, ki predpisuje obvezne počitke, so letos pri voznikih tovornih vozil in avtobusov skupaj do 31. avgusta ugotovili 2802, dobrih trideset odstotkov več kot lani. Policisti Specializirane enote za nadzor prometa so letos spomladi pri voznikih tovornih vozil ter avtobusov ugotovili tudi kršitve predpisanega počitka. Pri tem je izstopal primer voznikov, ki sta brez počitka vozila kar 32 oziroma 37 ur.
V AVP navajajo, da je v obsežni mednarodni raziskavi med 20 in 25 odstotkov voznikov avtomobilov navedlo, da so v zadnjem mesecu vsaj enkrat vozili tako zaspani, da so imeli resne težave ostati budni za volanom. Podatki za Slovenijo razkrivajo, da je skoraj 21 odstotkov slovenskih voznikov navedlo takšno stopnjo utrujenosti, povprečje EU20 pa je 19,7 odstotkov. Utrujenost za volanom je relativno pogosta med vozniki tovornjakov in avtobusov; v takšnem stanju so vozniki manj pozorni, odzivajo se počasneje in manj ustrezno, z več premiki volana, več variacijami v hitrosti vožnje in varnostni razdalji. Analiza 14 različnih mednarodnih študij je pokazala povečanje tveganja za prometne nesreče za kar 29 odstotkov pri utrujenih voznikih v primerjavi s tistimi, ki niso bili utrujeni.
V AVP med visokimi tveganji navajajo še uporabo mobilnega telefona ter multimedije med vožnjo. Najbolj izpostavljena skupina voznikov so poklicni vozniki, ki so izpostavljeni večjemu naboru motenj znotraj vozila. Nedavna francoska študija ugotavlja, da vozniki tovornih vozil med vožnjo v povprečju 9 odstotkov časa uporabljajo mobilni telefon.
