Parada ponosa je protest proti sistemski tišini

Festival Parada ponosa se zaključuje s paradno povorko, ki so jo označili kot protest proti sistemski tišini, odpor proti normalizaciji sovraštva in zavezo k vztrajanju. Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je v nagovoru na Kongresnem trgu dejala, da je Parada ponosa opomin, da svoboda, čeprav je ustavno zagotovljena, še vedno ni samoumevna.

Klakočar Zupančič je ob zaključku povorke dejala, da svoboda še dolgo ne bo samoumevna. »Zato je moja dolžnost, da branim vašo in svojo pravico, da se svobodno izražamo in da svobodno ljubimo. Moja dolžnost je tudi, da vas povabim, da sami storite enako. Predvsem takrat, ko gre za tiste, ki se izražajo na drugačen način kot vi,« je pozvala.

Dodala je, da še vedno živimo v družbi, kjer so LBGTIQ+ osebe pogosto neslišane, zavrnjene, žaljene, ponižane in zasramovane, a da se je za svobodo treba boriti kar naprej. Po njenih besedah je vsak korak, ki ga danes naredijo na ulicah, korak proti svetu, kjer nihče ne bo preganjan zaradi tega, koga ljubi, koga čuti in kdo je.

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je poudaril, da je ponos politično dejanje. Ne zato, ker bi ga mi politizirali, temveč zato, ker ga sistem vsakič znova postavi na rob. A mi vemo, da boj LGBTIQ+ skupnosti ni ločen od boja za dostopna stanovanja, za varno starost, za brezplačno javno zdravstvo, proti dodatnem oboroževanju in pošiljanju ljudi na bojišča, za varno prihodnost brez izkoriščanja. Boj ene manjšine je boj vseh, je povedal.

Ljubljanski župan Zoran Janković pa je dejal, da mesto Ljubljana že vrsto let ponosno stoji ob strani LGBTIQ+ skupnosti. »Ljubljana je odprto, vključujoče in pogumno mesto. Je prostor, kjer si vsakdo lahko ustvari dom, kjer spoštujemo ljubezen v vseh njenih oblikah in kjer gradimo skupnost na temeljih enakosti,« je zagotovil.

Sistem se posodablja

Organizatorji poudarjajo, da geslo Sistem se posodablja, skupnost vztraja predstavlja politično držo, ki razkriva razkorak med obljubami institucij in realnostjo vsakodnevnega življenja LGBTIQ+ oseb. »Je opomin, da digitalna orodja, ki naj bi povezovala, prevečkrat služijo nadzoru in širjenju sovraštva. Je zahteva, da digitalna in politična prihodnost ne bosta zgrajeni na diskriminaciji, algoritmičnem nasilju in sistemski neodzivnosti,« so zapisali v društvu Parada ponosa.

Udeleženci s povorko zahtevajo strožje kaznovanje zločinov iz sovraštva in vzpostavitev uradne evidence tovrstnih dejanj na podlagi spolne usmerjenosti, spolne identitete in izraza ter odgovornost digitalnih platform za algoritmično spodbujanje sovražnega govora in nasilja. Zahtevajo tudi izobraževalni sistem, ki vključuje vse, ter zakonsko zaščito digitalnih pravic in takojšnjo regulacijo zlorabe umetne inteligence, ki poglablja neenakosti.

Parada ponosa 2025 ni le praznovanje identitet - je opozorilo, poziv k družbeni transformaciji in zahteva po sistemski pravičnosti. Je poziv k radikalni družbeni preobrazbi. Je zahteva po sistemu, ki bo temelji na pravičnosti - ne na privilegijih. Je opomin, da brez enakosti za vse, ni svobode za nikogar, so zapisali v društvu.

Paradno dogajanje se je dopoldne začelo v parku Zvezda, kjer so se v paradnem mestu predstavile različne nevladne organizacije, ki s svojimi aktivnostmi naslavljajo LGBTIQ+ tematike, ob tem pa je potekal kulturni program, obiskovalci pa so se lahko udeležili ustvarjalnih delavnic. Popoldne se je dogajanje premaknilo na Metelkovo, od koder je proti centru mesta krenila povorka. Na Kongresnem trgu se je nato odvil politično-kulturni program z nagovori, festival pa se bo zaključil z nastopi skupin in gosti presenečenja.