Po Ljubljani o morebitnem združevanju vrtcev tudi v Mariboru
Ljubljanski župan Zoran Janković je o organizaciji javnih vrtcev predlagal en vrtec z enim računom, v katerem bi bile podporne službe, vrtci pa bi obdržali svoje svete vrtcev in avtonomijo. Opozorila stroke, da bodo ljubljanskemu zgledu sledili tudi drugi, so se izkazala za resnična. Predstavniki mariborske občine so se danes sestali z ravnateljicami tamkajšnjih vrtcev. Razmišljajo o združevanju podpornih služb.
Da v Mestni občini Maribor razmišljajo o reorganizaciji vrtcev, je pedagoška stroka opozarjala že lani, ko je Mestna občina Ljubljana napovedala združitev 23 javnih vrtcev v en megavrtec. Danes se je osem ravnateljic mariborskih vrtcev sestalo s predstavniki občine, je povedala predsednica Skupnosti mariborskih vrtcev in ravnateljica Vrtca Pobrežje Branka Šamec. Dejala je, da so jim pojasnili, da občina išče možnosti usklajevanja in izboljšav nekaterih procesov, tisti, ki so dobri, pa bi ostali takšni, kot so.
»Prosili so nas, da pripravimo poročilo, kakšne so možnosti za izboljšave. Recimo, vse si želimo pomoč na pravnem področju, da bi imeli morda neko skupno odvetniško službo, sploh pri izvršbah. Ali pa pomoč pri postopkih javnih naročil. To ne pomeni skupnih javnih naročil! Samo pomoč pri postopkih, pri vodenju. Morda tudi pri investicijah. Gre torej bolj za podporne službe, ampak ni še povsem jasno. Zato bomo najprej naredile raziskave, napisale poročilo, ki ga bodo pregledali, nato se bomo ponovno sestali. Obljubljeno nam je bilo, da bomo sodelovali in da bodo upoštevali naše želje,« je dejala Branka Šamec. Posebej pa je poudarila: »Ravnateljice smo na sestanku posebej izpostavile, da je kakovostna predšolska vzgoja mogoča le takrat, ko ima ravnatelj tako poslovodno kot pedagoško funkcijo, ker se proces prepleta.«
Nejasnosti
Da ima ravnatelj po zakonodaji pristojnosti, ki vključujejo materialno poslovanje vrtca, je župana Jankovića prejšnji teden na sestanku opozoril tudi glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj. V Ljubljani sicer še ni znano, kakšna bo organizacija 23 javnih vrtcev. Kot je na današnji novinarski konferenci dejal župan, pripravljajo nov dokument, ki bo na to odgovoril. Janković je poudaril, da končnega rezultata ne more napovedati, da pa so izhodišča jasna: »En vrtec z žiroračunom in svetom vrtca, v katerem bodo trije predstavniki ustanovitelja, ki bo imel vse podporne službe. Hkrati pa 23 vrtcev, ki bodo obdržali svojo strokovno avtonomijo, vsak bo imel svoj svet vrtca, v katerem pa ne bo predstavnikov ustanovitelja. Na tem stojim. Dogovorjeni smo, da počakamo mesec dni, da se to napiše, da se pove, kje je nujna sprememba zakonodaje. Potem bomo to dali Svizu, ali se s tem strinja, nato bomo šli skupaj na ministrstvo.«
Janković je priznal, da ga je Štrukelj opozoril, da njegov predlog po sedanji zakonodaji ni mogoč: »Rekel sem mu, da mi delamo za prihodnost.« Med skupne službe, ki bi si jih po Jankovićem predlogu na eni lokaciji delilo vseh 23 vrtcev, bi sodile službe s področja financ, računovodstva, javnih naročil, IT, pravna služba … Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je sicer že večkrat odgovarjalo le, da združevanja vrtcev sedanja zakonodaja ne omogoča.
Zakaj sploh spreminjati?
Stališče Sviza je jasno, je dejal Štrukelj: »S peticijo, ki jo je podpisalo 70 odstotkov vseh zaposlenih v 23 ljubljanskih vrtcih, ob tem, da v dveh vrtcih ni bilo nobenega podpisa oziroma le eden, jasno zahtevamo, da vrtci svojo avtonomijo oziroma samostojnost ohranijo. Peticija ne pušča nobenega dvoma, zato bomo delovali v smeri ohranitve samostojnih javnih vrtcev. Menimo, da to zagotavlja dosedanjo visoko kakovost vrtcev in da konja, ki zmaguje, ne menjaš.« Sviz je začel zbirati podpise proti združevanju vrtcev tudi drugod po Sloveniji.
Da bodo podobne ideje dobile druge občine, je ves čas skrbelo stroko in ravnatelje drugih vrtcev po državi. Vsi so proti združevanju, menijo tudi, da je razlaga, da bodo manj obremenjeni, če jim odvzamejo skrb za finance, samo izgovor. Ravnateljica Vrtca Škofja Loka Janja Bogataj poudarja, da se v državi nikoli nismo pogovarjali, da sistem predšolske vzgoje, kakršnega imamo, ne bi bil dovolj kakovosten ali nedelujoč: »Prav nasprotno! Vsa stroka ter ravnateljice in ravnatelji v vseh regijah smo soglasni, da je za zdaj to še edini dobro delujoč sistem v vzgoji in izobraževanju ter da bo vsakršen poseg znotraj tega sistema samo poslabšal kakovost. Absolutno gre za neke druge interese. Pozivamo, da prevlada zdravi razum, ki bo v podporo otrokom, pedagoški stroki, ne pa nekim posameznim interesom.«
