Pred Robertom Golobom še precej razčiščevanja
Še preden bo predsednik vlade Robert Golob opoldne začel odgovarjati na vprašanja poslancev – na zahtevo SDS se bo moral opredeljevati glede očitkov ministrici za pravosodje Dominiki Švarc Pipan in digitalizacijo Emiliji Stojmenovi Duh –, se bo v parlamentu razčiščevalo tudi, kako naj naprej deluje preiskovalna komisija, ki naj bi naslovila očitke o njegovem nedovoljenem vpletanju v delovanje policije.
Na zahtevo NSi je podpredsednik Damijan Zrim, poslanec SD, ob odsotnosti predsednika – kot smo poročali, je poslanec Gibanja Svoboda Miha Lamut odstopil, državni zbor pa Aleša Rezarja še ni formalno potrdil – sklical sejo, na kateri poslanka Vida Čadonič Špelič želi slišati, kako je lahko Lamut dovolil vpogled direktorju Sove Jošku Kadivniku v pričanje nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar in nekdanjega šefa policije Boštjana Lindava, ki je potekalo za zaprtimi vrati. Kadivnik je bil namreč že uvrščen na seznam prič.
Čadonič Špeličeva se zdaj sprašuje, ali je sploh še smiselno, da bi ga zaslišali, saj je pravzaprav že dobil uvid v vse očitke in podane informacije. Predlaga pa, da naj se čim prej zasliši Goloba, ki je že po zaslišanju Bobnarjeve in Lindava dejal, da bo s pričami in dokazi zavrnil njune navedbe. Kot je znano, sta mu oba očitala vmešavanje v delovanje policije, pojavil pa se je tudi posreden očitek, da je vplival na prestavitev aretacije ruskih vohunov, saj bi prvotni datum lahko zasenčil poreferendumsko slavje.
Očitke je preverjala tudi Komisija za preprečevanje korupcije, a je začasno prekinila preiskavo, saj Robertu Golobu v tem trenutku zaradi zahteve državnega tožilstva – tečejo tudi predkazenski postopki – ne more zagotoviti celovitega vpogleda v spis in s tem vseh procesnih pravic. »Ne gre za zavlačevanje, temveč za realizacijo osnovnih pravic nekoga, ki je v postopku in se ga poskuša penalizirati,« je za N1 špekulacije, da gre le za zavlačevalni manever, naslovil Golobov odvetnik Stojan Zdolšek. Če bi Komisija za preprečevanje korupcije presodila, da je Golob kršil integriteto, bi se nanj gotovo zvrstili tudi pritiski po odstopu.
»Če Svoboda želi ovreči – kot sami pravijo – laži, naj ga novi predsednik čim prej pokliče na zaslišanje,« pa je tudi v luči ustavitve preiskave Komisije za preprečevanje korupcije dejala Vida Čadonič Špelič in pojasnila, da so sami za razliko od drugih organov pristojni za preiskavo politične odgovornosti.
Kot je bilo slišati neuradno, so v Gibanju Svoboda sicer presodili, da jim razčiščevanje domnevnega Golobovega vpletanja v delo policije nikakor ne prinaša političnih točk, zato je njihov predsednik preiskovalne komisije Golobovo pričanje začasno umaknil z dnevnega reda. Ali in kdaj bodo nadaljevali z ostalimi, pa bo predvidoma bolj jasno po četrtkovi formalni potrditvi Rezarja za novega predsednika.
Glede na to, da danes Goloba čaka tudi prvi javni nastop po tem, ko so se zvrstili številni očitki o neučinkovitosti in negospodarnem ravnanju pri nakupu sodne stavbe na Litijski in 13.000 računalnikov, bo morda že danes jasno, ali bo Gibanje Svoboda tudi obe aferi oziroma vprašanja o usodi Švarc Pipanove in Stojmenove Duh želelo čim prej spraviti iz dnevne agende javnosti. Prav gotovo jim namreč ne prinašajo dodatnih točk v že načeti javnomnenjski podpori.
Odhod pravosodne ministrice?
Kot smo poročali, bodo zvečer o ravnanju pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan po nakupu sodne stavbe na Litijski cesti govorili tudi na predsedstvu Socialnih demokratov, pri čemer so vse bolj jasni namigi, da je njen položaj neubranljiv. Zahteve po njenem odstopu je v raziskavi Mediane za POP TV kot upravičene ocenilo tudi 51,1 odstotka vprašanih, kot neupravičene pa 21 odstotkov. Podporo pa so ji – še pred vložitvijo interpelacije – odtegnili že poslanci njene stranke.
