Referendum o Natu bi razklal Slovenijo
Prihodnji teden bo minilo 21 let od posvetovalnega referenduma o slovenskem članstvu v EU in zvezi Nato. Podpora članstvu v severnoatlantskem zavezništvu je bila že takrat nižja od podpore EU, po dvajsetih letih se je še dodatno znižala, je pokazala najnovejša javnomnenjska raziskava, ki jo je pripravila zveza Nato.
Posvetovalni referendum o pristopu Slovenije k Evropski uniji in zvezi Nato je bil izveden 23. marca 2003. Za vstop v EU se je izreklo plebiscitarnih 89,61 odstotka volivcev, za vstop v zvezo Nato pa precej manj, 66,05 odstotka. Najnovejša raziskava javnega mnenja pa kaže, da bi samo še vsak drugi državljan, natančneje 52 odstotkov, na referendumu glasoval za to, da Slovenija ostane članica zveze Nato.
Vsak tretji državljan, 32 odstotkov, bi glasoval proti članstvu. Nižjo podporo od Slovenije ima zavezništvo le še v Črni gori, ki velja za najbolj natoskeptično državo. Pred leti, ko je koalicijska Levica odprla razpravo o ponovitvi referenduma o slovenskem članstvu v dvaintrideseterici, so nekateri ustavni pravniki zavzeli stališče, da referendum o članstvu Slovenije v mednarodnih organizacijah ni mogoč. A praksa v tujini je drugačna, kot je znano, je Velika Britanija po uspešno izpeljanem brexitskem referendumu izstopila iz EU.
Na predlog nekdanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla je vlada Roberta Goloba v koledar državnih proslav in prireditev v letošnjem letu uvrstila proslavo ob 20. obletnici vstopa v EU in zvezo Nato. Proslavi bosta ločeni, Levica pa je že napovedala bojkot slednje. Proslava ob obletnici vstopa v zvezo Nato bo že konec marca na Brdu pri Kranju, slovesnost ob obletnici vstopa v EU bo maja v Novi Gorici.
»Nobenega razloga ni za praznovanje obletnice članstva v zvezi Nato, ki prinaša le širjenje konfliktov po svetu in nesmotrno porabo denarja za orožje,« se je za Delo odzval vodja poslanske skupine Levice Matej Tašner Vatovec. Da gre za stališče, ki v slovenskem javnem mnenju ni marginalno, je potrdila tudi letošnja raziskava zavezništva.
Manj kot polovica za vojaško pomoč Ukrajini
Glede vprašanja nadaljnjega oboroževanja Ukrajine, ki je žrtev neizzvane ruske vojaške agresije, so Slovenci razklani; 46 odstotkov državljanov meni, da mora Slovenija, ki sicer sodi v krog držav, ki so glede na velikost obrambnega proračuna največ darovale Ukrajini, še naprej pomagati z dobavo vojaške opreme. Enak pa je tudi odstotek tistih, ki menijo, da je treba vojaško pomoč ustaviti. Četrtina jih dobavam vojaške pomoči Ukrajini odločno nasprotuje.
Manj kot polovica vprašanih (48 odstotkov) meni, da bi morala Slovenija pomagati drugi članici zveze Nato, če bi jo vojaško napadla tretja država. Slovenija tradicionalno sodi v krog članic zavezništva z najmanjšimi obrambnimi izdatki. Samo 24 odstotkov vprašanih podpira povečanje vojaških izdatkov, 25 odstotkov mu jih nasprotuje.
Pozorno oko pa lahko opazi, da je iz letošnje raziskave iz nepojasnjenih razlogov izpadlo vprašanje »Kako gledate na zvezo Nato?«. Lani je na to pozitivno odgovorilo samo 45 odstotkov vprašanih državljanov, povprečje zveze Nato pa je bilo pri 58 odstotkih.
