Tudi zaradi vpisnih pogojev gimnazije iz zveze srednjih šol
Zveza srednjih šol in dijaških domov je zapisala, da »pričakujejo od univerz in visokošolskih zavodov, da bodo pravočasno objavili vpisne pogoje za posamezen študijski program, to pomeni na začetku vpisa v 1. letnik srednje šole«. Skupnost gimnazij ni enakega mnenja glede vpisnih pogojev kot druge srednje šole, na kar so prvič opozorili že leta 2018. Avgusta 2019 so se že odločili za izstop iz zveze, kjer pa opozarjajo, da to ne bo dobro za nikogar.
Zadnjih dvajset let so se na številne univerzitetne študijske programe vpisovali dijaki s poklicno maturo in opravljenim petim predmetom na splošni maturi, čeprav ni šlo za nadaljevanje izobraževanja na študiju z istega strokovnega področja posameznega srednješolskega programa. Gimnazije so leta opozarjale, da gre za obvode za prihod na univerzitetni študij, strokovne srednje šole pa so menile povsem drugače.
Letos so na nekaterih študijskih programih na zahtevo Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu spremenili (in zaostrili) pogoje za vpis, nekateri dijaki so ob razpisu izvedeli, da se ne bodo mogli vpisati na želeni študij. Predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Nives Počkar je v nedavni izjavi za javnost opozorila, da morajo srednje šole po pravilniku o vpisu v srednje šole že ob vpisu svoje nove dijake seznaniti z možnostmi za nadaljnje izobraževanje: »Pogoje za vpis pa univerza letos spreminja že za generacijo, ki se bo vpisala na študij v študijskem letu 2023/24, kar pomeni, da so jim kršene tudi pravice, ki izhajajo iz pravilnika. Podpiramo zakonito ravnanje univerz in visokošolskih zavodov v skladu z zakonom o visokem šolstvu. Ne podpiramo pa nejasnih trenutnih odločitev, ki spodbujajo diskriminacijo dijakov in neenako obravnavo.«
Kam odhajajo poklicni maturanti
Po podatkih ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije delež poklicnih maturantov s petim predmetom v univerzitetnih programih narašča. V študijskem letu 2016/17 jih je bilo izmed vseh sprejetih v prvem roku 11,8 odstotka, v študijskem letu 2020/21 14,5 odstotka. Univerza v Ljubljani v analizi ugotavlja, da so največji delež poklicnih maturantov s petim predmetom leta 2020 sprejeli na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem v študijskem programu razredni pouk. Sprejeli so 45 poklicnih maturantov, kar je bilo 75 odstotkov vseh sprejetih v program.
Na ministrstvu za visoko šolstvo odgovarjajo, da je še vedno največ zanimanja za umetniške programe in dizajn, področja športa, psihologije, zdravstva in socialne varnosti, veterine, varstvoslovja, predšolske vzgoje … Podatka, koliko poklicnih maturantov, ki se vpiše, univerzitetni študij tudi konča, nimajo. So pa sporočili, da je bilo med diplomanti, ki so leta 2020 zaključili univerzitetne študijske programe, 84,7 odstotka tistih, ki so srednjo šolo končali s splošno maturo, 9,1 odstotka s poklicno maturo, preostali pa so se vpisali na študij z drugo predhodno izobrazbo.
Nepremostljive razlike
Predsednica Skupnosti splošnih gimnazij in ravnateljica Gimnazije Novo mesto Mojca Lukšič je dejala, da so bili vpisni pogoji eden od vzrokov, da so se že leta 2019 odločili za izstop iz zveze srednjih šol: »Vmes je bila epidemija, zdaj pa je odločitev dozorela in po naključju sovpada z napovedanimi spremembami vpisnih pogojev. Ključni razlog za izstop je, da imamo gimnazije svoje poslanstvo in svoje cilje in jih bomo sami lažje uresničevali.« Počkarjeva meni prav nasprotno, da ta rešitev ni dobra za nikogar: »Reprezentativnost zveze bo oslabljena. Škoda, da smo tako daleč prišli zaradi vpisnih pogojev, ki so tako ali tako stvar univerze in fakultet.«
Za izstop posamezne gimnazije iz zveze morata soglasje podati svet šole in ustanovitelj. Gimnazije načrtujejo izstope do konca junija, do konca leta bodo ustanovili svojo zvezo. Zagotovo se vse gimnazije za izstop ne bodo odločile, zlasti bo to težava za gimnazije znotraj šolskih centrov.
