V Sloveniji že 40 specialnih vozil, ki bodo olajšala delo v primeru nesreč
Po vsej Sloveniji poteka odprava posledic ene najhujših naravnih katastrof v novejši zgodovini Slovenije. »Nujne intervencije so v večini končane, še vedno pa so na delu ekipe civilne zaščite, gasilcev in drugih pripadnikov civilnih enot, denimo v Vojniku in Šentjurju ter v Čepovanu, tam Slovenska vojska še vedno pomaga,« je v izjavi za javnost pojasnil državni sekretar na ministrstvu za obrambo Rudi Medved. Dodal je, da so drugod intervencije končane in da pomoči vojske trenutno ne potrebujejo več.
Več kot 190 občin
V juliju so neurja divjala na ozemlju skoraj celotne občine, pomoč bo potrebovalo več kot 190 občin, je pojasnil Medved. Zbiranje podatkov za povrnitev stroškov poteka v dveh valovih: danes so z ministrstva za obrambo poslali predlog sklepa o povrnitvi intervencijskih stroškov občinam za neurja, ki so divjala 12. in 13. julija (predvsem v Pomurju, na Štajerskem, Cerkljanskem ...). O stroških bo popoldne odločala vlada. Po ocenah občin gre za stroške v višini 2,5 milijona evrov. Gre za prve intervencijske stroške, v katerih sile zaščite in reševanja rešujejo življenja, imetja, infrastrukturo – ne pa samih posledic.
»Glede na to, da je te stroške prijavilo okrog 90 občin, si lahko predstavljamo, kolikšni bodo stroški drugega vala neurij, ko bo stroške prijavljalo okoli 190 občin. Gre za neurja, ki so divjala med 17. in 25. julijem. Občine so že dobile poziv, da zberejo podatke.«
Nekatere stroške občinam povrnejo takoj, nato so intervencijski stroški, nazadnje pa seveda stroški sanacije. »Seveda podatka o celotni škodi julijskih neurij nimamo. Postopek ocenjevanja teče, dejstvo pa je, da če je že samo v kmetijstvu strošek okoli 400 milijonov evrov, bo številka zelo visoka.«
Medved je dal primerjavo, da je bilo v majskih neurjih prizadetih 60 občin, škoda pa je bila 50 milijonov evrov. Pri julijskem gre za skoraj celotno državo, podatki o škodi bodo gromozanski. »Upam, da bo škoda znala preseči prag za to, da bi morda zaprosili za evropsko pomoč, a smo tudi lani mislili, da bodo stroški na Krasu tolikšni, pa na koncu niso bili,« je dejal Medved.
Za čim hitrejšo pomoč
Že sredi ujm so začeli na vladi postopke za spremembo zakonodaje, da bi lahko tudi pri sanaciji država čim prej pomagala. Ti postopki so, kot je že ta teden dejal premier Robert Golob, bili že v preteklosti dolgotrajni, ta proces želijo zdaj pospešiti. Poteka usklajevanje besedila sprememb zakona. »Z ministrstvom za naravne vire smo se dogovorili, da skličemo sestanek s predstavniki vseh občinskih združenj, da preletimo, kakšne so predvidene rešitve in kako nanje gledajo občine. Želimo si, da občine čim prej pridejo do sredstev za nujno sanacijo.«
40 specialnih vozil
Medved je predstavil tudi specialna vozila, ki so jih nakupili prav za primere neurij oziroma naravnih nesreč, kakršna so bila v juliju. Trenutno poteka nadgradnja teh tovornih vozil s kontejnerji, vozila bodo prijaznejša pri odpravljanju posledic nesreč. Medved je povedal, da bodo poleg letal za gašenje ta vozila eden izmed največjih prispevkov, da bodo v prihodnje lažje in uspešnejše kljubovali tovrstnim naravnim nesrečam.
Kot je pojasnil Lovro Behin, v. d. generalnega direktorja Uprave RS za zaščito, je vrednost vozil in kontejnerjev 32 milijonov evrov. V celoti bodo vozila na voljo v prihodnjem letu, zagotovili bodo tudi ljudi, ki bodo usposobljeni za delo s temi vozili. Če bi imeli ta vozila že danes, bi bilo delo po odstranjevanju posledic neurij bistveno lažje, hitrejše in varnejše, je povedal Behin. Gre za nov koncept, za lokalno-regionalne enote, ki delujejo takoj, po potrebi pa tudi drugod. Tega sistema prej nismo poznali, je pa to po njegovih besedah največji vložek v zaščito in reševanje.
Med 12. in 13. julijem so obravnavali 2417 dogodkov, v katerih je sodelovalo več kot 420 gasilnih enot, več kot 3100 gasilcev, skupaj z drugimi enotami: več kot 3500 pripadnikov civilne zaščite. Škoda je ocenjena nekje na 2,5 milijona evrov; danes naj bi na seji sprejeli, da se ta znesek nameni lokalnim skupnostim, da bodo te lahko že avgusta dobile izplačilo, je povedal Behin.
V neurjih med 17. in 25. julijem, torej osem dni, je uprava RS za zaščito in reševanje izvajala pospešene aktivnosti, v kritičnih urah so imeli po tisoč klicev na uro. »Obremenitev glede pravočasnosti je bila zelo zahtevna, obenem smo imeli vse štabe CZ na lokalnem in regijskem nivoju.« V tem obdobju je bilo evidentiranih 9000 dogodkov, sodelovalo je 2000 gasilnih enot, 200 enot civilne zaščite, 13.000 gasilcev, vseh sodelujočih je bilo več kot 16.000.
Podobne razsežnosti kot lani na Krasu
»Če to primerjamo s požari na Krasu, gre za podobne, če ne celo večje razsežnosti. Tudi časovno. Tako rekoč smo imeli v juliju poplave, plazove, točo, vse možnosti, ki jih povezujemo s podnebjem – z izjemo požarov. Očitno se bo treba pripraviti na s podnebjem povezane nesreče.«
