Z digitalizacijo zdravil bodo pacienti varnejši
Napake pri rokovanju z zdravili v slabo digitaliziranih bolnišnicah države OECD vsako leto stanejo 54 milijard dolarjev, pacienti pa lahko zaradi tega v bolnišnicah preživijo dodatne tri milijone dni. O digitalizaciji ravnanja z zdravili smo se pogovarjali z Ann Slee, ki ima bogate izkušnje s področja razvoja in uvajanja digitalnih tehnologij, več kot desetletje je pri NHS vodila digitalizacijo ravnanja z zdravili v sistemu javnih bolnišnic v Angliji.
Pacienti si pod digitalizacijo zdravil še najbolj predstavljamo e-recept. A strokovnjaki govorite o digitalizaciji ravnanja z zdravili. Kaj vse zajema?
Zdravljenje z zdravili je najpogostejši zdravstveni poseg. Vsakemu pacientu, ki gre v bolnišnico in večini tistih, ki obiščejo splošno ambulanto, predpišejo zdravila. Tukaj še posebej mislim na starejše in kronične bolnike, ki so pri zdravniku še več kot drugi. Digitalizacija predpisovanja in dajanja zdravil omogoča prenos informacij o zdravilu po celotni verigi zdravljenja.
Negovalnemu osebju v bolnišnici zagotovi dostop do informacij, kako in kdaj dati zdravilo, pacientu lahko ponudi informacije o zdravilu in o režimu jemanja. In kar je še pomembneje, digitalizacija predpisovanja zdravil na nacionalni ravni omogoča vpogled v zdravila, predpisana pacientu, vsem zdravnikom v zdravstvenem sistemu, ki to informacijo potrebujejo. Digitalni pregled nad zdravili izboljša varnost pacientov in na koncu zmanjša tudi stroške. Osebju v bolnišnici prihrani veliko časa, saj odpade iskanje papirnih receptov in informacij o tem, s katerimi zdravili se pacient že zdravi, zato lahko osebje več časa nameni dejanski skrbi za pacienta.
Pravite, da je ravnanja z zdravili temeljni korak digitalizacije zdravstva.
Da. V Angliji je bil z elektronskim predpisovanjem zdravil uveden eden prvih kompleksnejših digitalnih sistemov v bolnišnicah. Uporabnikom je pomagal razumeti, kaj digitalna transformacija v zdravstvu sploh pomeni. Izkušnje s tem projektom so spodbudile razmišljanje o priložnostih za digitalizacijo vseh drugih procesov v zdravstvu.
Želimo spremeniti to, da mora pacient na primer ob sprejemu na urgenco osebju vedno znova ponavljati, katera zdravila jemlje.
Kako daleč pa ste v Angliji pri digitalizaciji ravnanja z zdravili?
Imeli smo veliko naložb. V posebnem skladu, namenjenem ukrepom za zmanjševanje napak, povezanih z zdravili, je bilo na voljo 75 milijonov funtov. Približno 90 odstotkov bolnišnic je zdaj že digitaliziranih, v nekaterih pa projekte končujejo. Pričakujem, da bo v naslednjih 18 mesecih digitalizacija bolnišničnega ravnanja z zdravili v Angliji končana. Naj ob tem poudarim še nekaj prednosti takšnih sistemov.
Digitalizacija ravnanja z zdravili zmanjšuje možnost napak z uporabo sistema za podporo pri odločanju, ki preverja morebitne interakcije med zdravili. Hkrati olajša delo zdravstvenim delavcem, saj imajo informacije o stanju pacienta vedno in povsod na voljo. Rešitev pospeši sprejem pacienta v bolnišnico, saj je celoten seznam pacientovih zdravil z nekaj kliki dostopen zdravstvenemu osebju. Poleg tega rešitev zmanjša stroške bolnišnice za zdravila za šest do osem odstotkov.
Kaj pa sledi digitalizaciji ravnanja z zdravili?
Mislim pa, da bo dolgoročno največji doprinos povezovanje informacij o zdravilih med osnovno in sekundarno zdravstveno ravnjo. Tega pred digitalizacijo praviloma ni, osebje porabi ogromno časa, da ugotovi, katera zdravila pacient jemlje, in prav razširitev komunikacije med vsemi ponudniki zdravstvenega varstva je naslednji korak. Ne glede na to, kje pacienta obravnavajo, ali je to v bolnišnici, na cesti ob prometni nesreči, v reševalnem vozilu, v ambulanti osebnega zdravnika – povsod in takoj mora biti zagotovljen dostop do podatkov o zdravilih, ki jih pacient jemlje. Še pomembneje pa je, da so ti podatki digitalizirani, da je vanje mogoče vedno znova vpogledovati. Ne samo, da je to učinkovitejše, je tudi varnejše. Ni pa Anglija edina, ki sledi tej poti, podobno delajo v Walesu, na Škotskem, v nekaterih regijah Severne Evrope, v Švici, Kataloniji.
Katere so vaše ključne ugotovitve pri digitalizaciji predpisovanja zdravil v Angliji in s kakšnimi izzivi ste se srečali pri bolnikih in pri osebju?
S stališča pacientov je pri digitalizaciji napak manj. Namreč, če je oseba pet dni v bolnišnici, kjer ni digitalnih sistemov, se v tem času najverjetneje zgodi vsaj ena napaka. Vemo pa, da vsaka napaka lahko prinese dodatne zaplete in podaljša pacientovo bivanje v bolnišnici. Namen je izboljšati kakovost zdravstvene oskrbe, vezane na zdravila. Želimo spremeniti tudi to, da mora pacient v okviru obravnave vedno znova pojasnjevati, katera zdravila jemlje. Z vidika zaposlenih pa je izziv sprememba delovnih procesov. Spremembe jim je treba približati tako, da prepoznajo prednosti zase. Bistvena je komunikacija.
Kako vidite vlogo odločevalcev pri digitalizaciji zdravstva?
Najpomembneje je sprejeti ukrepe, ki bodo prinesli največji učinek kar največjemu številu pacientov. Za to, da lahko odločevalci to prepoznajo, je ključno, da sodelujejo s stroko že od vsega začetka, poslušajo mnenja in skupaj določijo pot. Je pa pri tem treba biti realen, ni mogoče storiti vsega naenkrat. Najprej začnemo s tistim, kar bo prineslo največji učinek in bo temelj za nadaljnje ukrepe.
V Angliji nam je zdravstveno osebje sporočalo, da si digitalizacije zdravil želi, da bo učinek na tem področju največji. Identificirali smo koristi, ki bi jih digitalizacija prinesla, in pri zdravstvenem ministru našli podporo. Za razliko od prejšnjih projektov digitalizacije smo v projekt vključili tudi končne uporabnike, zdravstveno osebje. To je bilo v nasprotju s prejšnjimi poskusi digitalizacije, namreč, izkušnja pristopa od zgoraj navzdol pri odločanju in vpeljevanju sistemov je bila draga lekcija, ki nas je stala deset milijard funtov. Ne ponavljajte teh napak v Sloveniji, vključujte zdravstveno osebje od vsega začetka.
Kateri pa so največji izzivi, ki jih prinaša digitalizacija zdravil?
Največji izziv so vedno spremembe v procesu in načinu dela, ki jih mora osebje, ki uporablja sistem, sprejeti. Razumevanje njihovih začetnih skrbi in njihovo reševanje sta ključna za zagotavljanje sprejetosti novih digitalnih rešitev. Tudi ko je rešitev že vpeljana, se pojavljajo vedno nova vprašanja, tudi dvomi, a jih je treba takoj analizirati, jih odpraviti ali optimizirati v sodelovanju z osebjem, ki rešitev uporablja.
Bi lahko iz vaših izkušenj črpala tudi digitalna transformacija slovenskega zdravstva? Kakšnemu modelu prehoda s papirja v digitalno bi bilo pri nas smiselno slediti?
Na tem področju sem zadnjih 30 let delala v Angliji, v Walesu, na Škotskem, svetovala sem na nacionalni ravni, tudi v tujini. Doma sem bila v stiku z večino bolnišnic, ki so uvajale elektronsko predpisovanje zdravil. Vidim, da so izkušnje in izzivi povsod enaki. Tudi v Sloveniji ne bo nič drugače. Smiselno je, da lekcij in napak, ki so jih že izkusili drugi, ne ponavljate, ampak se od njih učite. Na ta način boste uspešnejši. To se je kot pozitivno izkazalo tudi v Angliji, kjer smo veliko denarja namenili testnim bolnišnicam, ki so prve preizkušale sistem, nato so se povezale s tako imenovanimi prvimi sledilci ter z njimi delile vse svoje izkušnje. Pokazalo se je, da so bili sledilci pri vpeljavi hitrejši in uspešnejši, ker niso ponavljali napak.
Kakšen je torej vaš nasvet slovenskim odločevalcem na področju digitalizacije zdravstvenih procesov?
Najprej naj proučijo, kje so že uvedli digitalizacijo ravnanja z zdravili in njihovega predpisovanja. Pogovarjajte se z njimi, učite se od njih in bodite boljši. Velika prednost Slovenije je, da je majhna, tako da lahko zelo hitro vzpostavite standarde, ki bodo omogočali digitalizacijo predpisovanja zdravil tako v bolnišnicah kot na nacionalni ravni. V Sloveniji imate nekaj odličnih podjetij, ki se ukvarjajo z digitalizacijo zdravstva. Imajo mednarodne izkušnje, vpogled v sistem, poznajo specifike. S sredstvi iz sklada za okrevanje, ki so po mojih informacijah Sloveniji na voljo, imate veliko priložnost, ki jo je vredno izkoristiti.
