Domnevna zahteva Zahoda za cenzuro telegrama v Romuniji zavrnjena

Prav na dan drugega kroga napetih predsedniških volitev v Romuniji, je ustanovitelj priljubljene aplikacije za sporočanje telegram, Pavel Durov, v odmevni objavi zatrdil, da je zavrnil zahtevo neimenovane zahodnoevropske vlade po »utišanju« konservativnih glasov v Romuniji. Ta Durovljeva trditev, o kateri med prvimi poroča tiskovna agencija Reuters, je v že tako politično razgreto Romunijo vnesla dodaten nemir in sprožila številna vprašanja o svobodi govora ter morebitnem tujem vmešavanju v volilni proces.

Durov je na svojem kanalu telegram zapisal, da ga je »neka zahodnoevropska vlada ... nagovorila s prošnjo, naj utišamo konservativne glasove v Romuniji pred današnjimi predsedniškimi volitvami.« Njegov odgovor je bil neomajen: »To sem kategorično zavrnil.« Kot je še dodal, »telegram ne bo omejeval svoboščin romunskih uporabnikov ali blokiral njihovih političnih kanalov.« Svoji objavi je Durov pomenljivo pripel še emoji francoske štruce,s čimer je namignil, da naj bi za sporno zahtevo stala prav Francija. Njegovo sporočilo se je zaključilo z ostro kritiko takšnih praks: »Ne moreš 'braniti demokracije' z uničevanjem demokracije. Ne moreš se 'boriti proti vmešavanju v volitve' tako, da se sam vmešavaš v volitve. Ali imaš svobodo govora in poštene volitve – ali pa jih nimaš. In romunsko ljudstvo si zasluži oboje,« je zaključil Durov, tokrat z emojijem romunske zastave.

Ta Durovljeva obtožba prihaja v izjemno občutljivem trenutku za Romunijo. Državljani danes namreč odločajo med izrazito desnim evroskeptikom Georgeem Simionom in sredinskim, proevropsko usmerjenim neodvisnim kandidatom Nicușorjem Danom, sedanjim županom Bukarešte. Izid teh volitev bo imel pomembne posledice tako za romunsko gospodarstvo, ki se spopada s težavami, kot tudi za enotnost Evropske unije. Volitve potekajo skoraj šest mesecev po tem, ko je bil prvotni prvi krog, v katerem je presenetljivo povedel skrajno desni kandidat Calin Georgescu, razveljavljen zaradi domnevnega ruskega vmešavanja – kar Moskva sicer zanika – in nepravilnosti pri financiranju njegove kampanje. Georgescu nato ni smel ponovno kandidirati.

Durov je na svojem kanalu telegram zapisal, da ga je »neka zahodnoevropska vlada ... nagovorila s prošnjo, naj utišamo konservativne glasove v Romuniji pred današnjimi predsedniškimi volitvami. FOTO: Albert Gea/Reuters

Durova so avgusta lani pridržali v Franciji med preiskavo kaznivih dejanj, povezanih z otroško pornografijo, trgovino z drogami in goljufivimi transakcijami, ki naj bi se dogajale prek aplikacije telegram. Grozila naj bi mu celo desetletna zaporna kazen. Durov, ki je vse obtožbe zanikal, se je marca letos vrnil v Dubaj. Kritiziral je francoske oblasti zaradi aretacije, češ da ne more biti osebno odgovoren za vsebine, ki jih objavljajo uporabniki telegrama. Kljub temu pa je podjetje od avgusta lani uvedlo več sprememb za bolj agresivno nadziranje svoje platforme in tesnejše sodelovanje z organi pregona po svetu, še navaja Reuters.

Aplikacija telegram, ki jo je Durov ustanovil leta 2013, se ponaša z več kot milijardo uporabnikov po vsem svetu. Zaradi relativno ohlapnega nadzora nad vsebinami, ki jih ustvarjajo uporabniki, je postala priljubljena zlasti med ljudmi, ki živijo v avtoritarnih režimih. Vendar pa je prav ta ohlapnost omogočila tudi širjenje sovražnega govora, dezinformacij in škodljivih vsebin, kar je privedlo do preiskav, s katerimi se sooča Durov. Slednji se je tako znašel na sicer kratkem, a rastočem seznamu visokih tehnoloških osebnosti, obtoženih kaznivih dejanj, ki so jih zagrešili uporabniki njihovih platform. Med njimi sta denimo Ross W. Ulbricht, ustvarjalec virtualne črne tržnice Silk Road, in Changpeng Zhao, ustanovitelj kriptomenjalnice Binance, ki je lani priznal krivdo za kršitve ameriške zakonodaje o pranju denarja na svoji platformi.

Durovljeve nedeljske obtožbe dodatno zapletajo že tako kompleksno sliko romunskih volitev. Simion med drugim zagovarja združitev Moldavije in delov Ukrajine, kjer živijo etnični Romuni, z Romunijo v tako imenovano »združeno Romunijo«. Glede na to, da je Romunija članica tako Evropske unije kot zveze Nato ter da meji na Ukrajino, je njena politična usmeritev v trenutnih geopolitičnih razmerah izjemnega pomena.

Durova so avgusta lani pridržali v Franciji med preiskavo kaznivih dejanj, povezanih z otroško pornografijo, trgovino z drogami in goljufivimi transakcijami, ki naj bi se dogajale prek aplikacije telegram. FOTO: Yulia Morozova/Reuters

Ostro sporočilo Durova tako odpira številna vprašanja o mejah svobode govora, odgovornosti tehnoloških platform in morebitnih zakulisnih igrah moči, ki poskušajo vplivati na demokratične procese suverenih držav. Ali gre za pristen poskus obrambe svobode govora ali zgolj za strateško potezo človeka, ki se tudi sam otepa resnih obtožb, bo morda pokazal čas. Zaenkrat pa ostaja dejstvo, da je senca dvoma padla na integriteto volilnega procesa v eni od ključnih držav na vzhodu Evrope, kjer romunski volivci danes odločajo o svoji prihodnosti.