»Driblaj in bodi tiho«

V športu je več vrst rezultatov. Včasih zmaga ena ekipa, včasih je izid neodločen. Najslabše pa je, kadar se tekma konča s porazom za vse. Prav to se je zgodilo v četrtek, ko so se na parketu v Areni Mercedes-Benz v Šanghaju Lakersi iz Los Angelesa srečali​ z Netsi iz Brooklyna.

Netsi so resda zabili tri koše več od Lakersov, in to kljub poslabšanju stanja zlomljene ličnice njihovega branilca Kyrieja Irvinga, ki je moral zapustiti tekmo v drugi minuti, a že s tem, ko je kitajska centralna televizija zavrnila prenos predsezonske tekme lige NBA, je ameriškim zvezdnikom in njihovim menedžerjem dala vedeti, da so na kitajskem parketu dobrodošli samo, če so se pripravljeni držati načela »driblaj in bodi tiho«.

Prav tako kot je pokojni kreator kitajskega gospodarskega čudeža Deng Xiaoping pred tremi desetletji naročil: »Bodi tiho in boš obogatel!«


 

Kitajska hoče posel

Že to, da je tekma v šanghajski areni potekala kljub prekinitvi sodelovanja med kitajsko košarkarsko zvezo in NBA zaradi tvita Daryla Moreyja, generalnega menedžerja kluba Houston Rockets, ki je prejšnji konec tedna podprl demonstrante v Hongkongu, je bilo politično sporočilo Pekinga. Kitajska hoče posel. Vendar z jasnimi pogoji, ki jih je postavila vsem ameriškim in evropskim podjetjem. Tukaj imate tirnice in vozite po njih. Ni spreminjanja poti, ni političnega ali družbenega angažiranja, ni komentarjev. Celo pri oglaševanju je treba paziti, kajti v trenutku, ko kdo v oglasu prepozna »žalitev za občutke kitajskega naroda«, jih bo podjetje, ki je promoviralo svoj proizvod, dobilo po prstih ali po nosu.

Ker je dobiček osnovni smisel poslovanja, se tega v glavnem vsi držijo. Zahodna podjetja so že desetletja prostovoljno soudeležena v kršitvah človekovih pravic na kitajskem ozemlju in oblastem v Pekingu se zdi naravno, da se naslanjajo na to nenačelno zavezništvo.

Pri športu – zlasti ameriški košarki – je vse to bolj zapleteno. Kitajci dobro vedo, da velika žoga združuje mlade v koordinirani igri, v kateri sta svobodni um in neoviran talent pogoja za uspeh, in da se tako krepi ekipna disciplina, vendar brez dušenja individualnosti, in to z družbeno-ideološkim sporočilom: NBA je globalna platforma za zmago rasne in nacionalne enakopravnosti ter svobode govora. Ko so v ameriških klubih igrali prvi Kitajci, so bili z vsakim doseženim košem predvsem Zhizhi (Wang Zhizhi je bil prvi kitajski igralec v NBA) ali Ming (Yao Ming je bil najbolj znan Kitajec v tej ligi), silno talentirani posamezniki, ki hočejo doseči svetovni vrh.

To, da jim je v srcu utripala kitajska zastava, se je ujemalo s poslovno stranjo profesionalnega športa. Zlasti osem sezon, kolikor je Yao Ming igral za Houston Rockets, je moštvu in NBA prineslo nove navijače in ogromen trg. Danes je ta posel, ki povezuje ameriško košarkarsko ligo in azijsko silo, zrasel na več kot štiri milijarde dolarjev.


 

Neizprosni cenzorji

Moreyjevega tvita podpore hongkonškim borcem za svobodo večina Kitajcev ni mogla videti, ker je twitter v njihovi državi blokiran. Kljub temu so bili cenzorji neizprosni in pod njihovim pritiskom so skoraj vsi kitajski partnerji NBA takoj prekinili poslovne povezave z ameriško ligo. Konkretno, 11 od 13 podjetij se je distanciralo od ameriških košarkarjev (preostali dve podjetji sta s skupnim vlaganjem in morata stališče uskladiti).

Treba je upoštevati tudi to, zakaj je kazen tako ostra. Čeprav je centralna televizija namesto tekme Lakersov proti Netsom prenašala nogometno tekmo in kljub priporočilu navijačem, naj se v četrtek zabavajo s čim drugim, je bila šanghajska arena z 18.000 sedeži zapolnjena do zadnjega kotička.

Nekateri so si na drese NBA prišili kitajske zastavice, a ta množica mladih, ki so prevzeti nad ameriško svobodno žogo, še bolj pa nad demokratično družbo, je nezadovoljna z avtokratskim vladanjem Xi Jinpinga. Partijske celice so se pod njegovim vodstvom vrnile k metodam iz časov velike kulturne revolucije in zdaj izsiljujejo starše študentov na kitajski univerzi, naj pazijo, da ne bi njihovi otroci podprli Hongkonga, ker bodo v tem primeru čutili posledice.

Kitajski cenzorji se ne obračajo le na tuja podjetja, temveč tudi na domačo javnost. Pravzaprav jih je strah. Družbeno ozračje čedalje bolj vzbuja skrb. Hongkong ni tako daleč. Bolj ko se kitajski partijski vrh boji za notranjo stabilnost, ostrejše so njihove zahteve za cenzuro tujih partnerjev. Tako se čedalje jasneje postavlja vprašanje, kako odgovoriti nanje. Koliko načel je treba žrtvovati, da bi ohranili tržni interes?
 

Praški primer

Eden od evropskih primerov upora proti diktatu dobička je v teh dneh Praga. Župan Zdeněk Hřib je 4. oktobra objavil, da prekinja sporazum o pobratenih mestih Praga in Peking, ker ne sprejema kitajskega pogoja, da mora biti v sporazumu navedena »politika ene Kitajske«. To se nanaša na Tajvan, kjer je bil marca na obisku župan iz Piratske stranke in se srečal s predsednico Tsai Ing-wen. Češko glavno mesto bodo seveda doletele gospodarske sankcije, a včasih so moralne vrednote pomembnejše od dobička. Na žalost samo včasih.