Iran z ZDA ni sklenil dogovora o nadaljevanju jedrskih pogajanj

Iran je sprejel zakon, ki ukinja sodelovanje z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo. Vrhovni voditelj: ZDA z napadi na jedrske objekte niso dosegle ničesar.

Galerija

Po navedbah več virov televizije CNN v ozadju vseskozi potekajo pogovori med Washingtonom in Teheranom, stikov pa naj strani ne bi prekinili niti med 12-dnevno izraelsko-iransko vojno, v katero se je z napadom na iranske jedrske objekte vključila tudi ameriška vojska. FOTO: AFP

Be. B.

27. 6. 2025 | 07:20

27. 6. 2025 | 11:31

8:43

A+A-

Po 12-dnevni vojni med Iranom in Izraelom, ki je terjala več kot 600 iranskih življenj, se prebivalci Teherana počasi vračajo domov. Mesto je močno poškodovano, ljudje pa so kljub veselju ob vrnitvi polni negotovosti glede prihodnosti. Mnogi opisujejo travmatično izkušnjo bega, osamljenosti in stalnega strahu pred bombnimi napadi. Čeprav vlada premirje, ostaja vprašanje, ali bo mir zdržal, poroča Al Džazira.

Markeš: Če hočemo mir, bo treba Izrael obravnavati kot kužno državo

Med drugim je Izrael Kac, izraelski obrambni minister, za izraelsko javno televizijo Kan dejal, da bi – če bi bilo to mogoče – med 12-dnevnim konfliktom s Teheranom ubili iranskega vrhovnega voditelja ajatolo Alija Hameneja. Po ministrovih besedah so izraelski operativci iskali Hameneja, a niso našli »operativne priložnosti« za izvedbo atentata. Pri tem so iranske oblasti opozorile, da bi Izrael lahko še vedno načrtoval umor Hameneja kljub trenutno krhkemu premirju.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio in pakistanski premier Šebaz Šarif sta imela telefonski pogovor, v katerem sta razpravljala o spodbujanju »trajnega miru med Izraelom in Iranom«, je sporočilo ameriško zunanje ministrstvo, poroča Al Džazira. »Sekretar Rubio je poudaril, da Iran nikoli ne sme razviti ali pridobiti jedrskega orožja. Oba voditelja sta priznala pomen sodelovanja pri spodbujanju trajnega miru med Izraelom in Iranom ter ohranjanju stabilnosti v regiji«.

Govor je potekal z neznane lokacije – Hamenej je bil zadnje dni zunaj javnosti, domnevno v zaklonišču. FOTO: Office of the Iranian Supreme/Reuters

Koliko škode je bilo v resnici?

Še vedno se pojavljajo vprašanja o tem, koliko jedrskih objektov oz. jedrskega programa je bilo v resnici uničenega. Kac je v intervjuju, ki ga povzema Al Džazira, dejal, da si »ne predstavlja scenarija, v katerem bi Iran lahko obnovil jedrske objekte«, ki so bili tarča napadov ZDA in Izraela. Dodal je, da so bile zmogljivosti Teherana za izdelavo jedrskega orožja v celoti uničene. Trumpova administracija vztraja pri trditvi, da so ameriški napadi uničili iranski jedrski program, a demokratski senator Chris Murphy je dejal, da zaupne obveščevalne informacije, predstavljene Kongresu, te trditve ne podpirajo, piše Al Džazira.

FOTO: Majid Asgaripour/Reuters

Vendar pa je ajatola Hamenej v svojem prvem govoru po premirju dejal, da ameriški napadi »niso povzročili nobene pomembne škode« iranskemu jedrskemu programu. V prvem govoru po premirju je po BBC zagrozil z nadaljnjimi napadi, če bi bil Iran ponovno tarča.

Hamenej je četrtkovem videonagovoru zatrdil, da napadi niso dosegli ciljev, in obtožil Trumpa pretiravanja. Dodal je: »Če se zgodi nov napada, bo cena za sovražnika visoka.«

Govor je potekal iz neznane lokacije – Hamenej je bil namreč zadnje dni zunaj javnosti, domnevno v zaklonišču. Iranske oblasti niso razkrile njegove trenutne lokacije, čeprav je neki visoki uradnik pred dnevi priznal, da je »na varnem mestu«, navaja BBC.

Vodja IAEA Rafael Grossi je v sredo dejal, da obstaja možnost, da je Iran pred napadi preusmeril večji del svojega obogatenega urana drugam.

ZDA iščejo načine za diplomatsko rešitev

Iran je sicer sprejel zakon, ki ukinja sodelovanje z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA). Zunanji minister Abas Aragči je potrdil, da je zakon po odobritvi parlamenta in Sveta varuhov zdaj uradno zavezujoč. Po njegovih besedah bo Iran z IAEA sodeloval na »nov način«.

Trumpova administracija si prizadeva ponovno pritegniti Iran k pogajanjem o jedrskem programu in je zato pripravljena ponuditi obsežen sveženj spodbud, vključno z odpravo nekaterih sankcij, sprostitvijo do šestih milijard dolarjev zamrznjenih sredstev ter možnostjo 20–30 milijard dolarjev vredne naložbe v civilni jedrski program brez bogatenja urana, poroča CNN.

Iran medtem ostaja zadržan, uradno zanika načrtovane pogovore in z novim zakonom prekinja sodelovanje z mednarodno jedrsko agencijo IAEA, kar dodatno zapleta prizadevanja za nadzor njegovega programa. FOTO: Maxar Technologies/Reuters

Iran: Pravica do miroljubne rabe jedrske energije

Ključen pogoj ZDA ostaja popolna prepoved iranskega bogatenja urana, kar je osrednja točka spora, saj Iran vztraja, da je to del njegove pravice do miroljubne rabe jedrske energije. Pogovori so se kljub nedavnim vojaškim spopadom med ZDA, Izraelom in Iranom nadaljevali prek posrednikov, predvsem Katarja, ki je tudi pomagal posredovati pri premirju.

Ameriški predstavniki, vključno s posebnim odposlancem Stevom Witkoffom, menijo, da bi lahko bil po zadnjih napadih Iran bolj pripravljen na dogovor, ki bi dolgoročno preprečil njegovo pot do jedrskega orožja.

Pred napadi so ZDA in Iran že izvedli pet krogov pogajanj, šesti pa je bil prekinjen zaradi izraelske ofenzive. Trump sicer v javnosti zmanjšuje pomen morebitnega dogovora, vendar njegovi svetovalci vidijo priložnost za dosego trajnejše stabilnosti.

Iran ostaja zadržan

Trump je denimo dejal, da bodo ameriški in iranski predstavniki prihodnji teden razpravljali o iranskem jedrskem programu, a iranski zunanji minister je zatrdil, da nobena srečanja z ZDA niso načrtovana. Iran z ZDA ni sklenil dogovora o nadaljevanju jedrskih pogajanj, je v četrtek dejal Aragči in s tem zavrnil navedbe Washingtona o načrtih za nove pogovore.

Po navedbah več virov televizije CNN sicer v ozadju vseskozi potekajo pogovori med Washingtonom in Teheranom, stikov pa naj strani ne bi prekinili niti med 12-dnevno izraelsko-iransko vojno, v katero se je z napadom na iranske jedrske objekte vključila tudi ameriška vojska.

V zadnjih štirih tednih je bilo, medtem ko so čakali na humanitarno pomoč, ubitih kar 549 Palestincev, še dobrih 4000 je bilo ranjenih. FOTO: Ramadan Abed/Reuters

Sanchez Izrael obtožil genocida v Gazi

Medtem ko so se napetosti med Izraelom in Iranom za zdaj (vsaj na videz) umirile, pa so razmere v Gazi še vedno katastrofalne. Kot navaja Al Džazira, je bilo po podatkih bolnišnic v Gazi v zadnjih 24 urah ubitih 72 ljudi, med njimi tudi zdravnik in njegova nečakinja. V zadnjih štirih tednih pa je bilo, medtem ko so čakali na humanitarno pomoč, ubitih kar 549 Palestincev, še dobrih 4000 je bilo ranjenih.

Španski premier Pedro Sánchez je Izrael obtožil genocida v Gazi in pozval EU k takojšnji prekinitvi sodelovanja z njim. Skliceval se je na poročilo EU, ki kaže na kršitve človekovih pravic. Gre za najostrejšo izjavo španske vlade doslej glede izraelskih napadov, ki so povzročili več kot 56.000 palestinskih smrti.

Tudi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je danes dejal, da Izrael krši človekove pravice v Gazi, humanitarne razmere v palestinski enklavi pa je opisal kot katastrofalne. Costa se je obenem zavzel za dialog z Izraelom, da bi rešili to krizo in spremenili razmere na terenu. Izrael mora sprejeti premirje in odpraviti blokado humanitarne pomoči ter spoštovati človekove pravice v Gazi, je prepričan. Izrael je tudi pozval, naj ustavi gradnjo novih nezakonitih naselbin na Zahodnem bregu.

Ob tem je Costa še poudaril, da je »za resničen mir na Bližnjem vzhodu bistveno, da rešitev dveh držav postane resničnost« in da je treba v tej smeri doseči napredek.

Medtem Združeni narodi opozarjajo na množično prisilno razseljevanje Palestincev na Zahodnem bregu. Izrael namerava porušiti stavbe v 13 skupnostih v Masafer Jati, kar ogroža več kot 1200 ljudi. Med 13. in 23. junijem so izraelske sile zasedle 240 palestinskih domov in jih uporabljale za vojaške namene. Poleg tega je bilo v begunskih taboriščih porušenih skoraj sto objektov, v Vzhodnem Jeruzalemu pa več sto prebivalcem grozijo nove izselitve.