Trumpova vlada se je odločila, da bo odpravila nazadnje uvedene carine na uvoz za avtomobilsko industrijo. Proizvajalci, kot so Ford, General Motors in Stellantis, so se pritoževali, da so visoke carine na uvožene avtomobile in avtomobilske dele, vključno z jeklom in aluminijem, močno povečale stroške proizvodnje in ogrozile njihovo finančno stabilnost in konkurenčnost.

Minister za trgovino Howard Lutnick je poudaril, da je odločitev o odpravi dela carin  plod neposrednih pogovorov z domačimi proizvajalci avtomobilov, ki so bili »v stalnem stiku« z vlado, poroča New York Times.

Izvršni ukaz, ki ga je podpisal Trump, vključuje odpravo dodatnih carin na jeklo in aluminij za avtomobilske proizvajalce. Prav tako bodo ti za eno leto oproščeni plačila carin na uvožene avtomobilske dele do 15 odstotkov vrednosti avtomobila. Ta oprostitev bo v drugem letu znižana na 10 odstotkov, v tretjem letu pa bo popolnoma odpravljena.

Zakaj Trumpove carine ne bodo dolgo veljale

Poleg tega avtomobili in sestavni deli zanje ne bi bili več predmet 25-odstotnih dajatev na kanadsko in mehiško blago, 25-odstotnih dajatev na jeklo in aluminij ter 10-odstotnih carin, ki veljajo za večino drugih držav, piše Reuters. Proizvajalci avtomobilov bodo tako plačali ali carino na vozila ali carine na jeklo in aluminij – kar bo pač višje, je za Reuters pojasnil neki ameriški uradnik. Olajšave ne bodo veljale za kitajske dele, ki bodo še naprej predmet najnovejših Trumpovih carin v višini najmanj 145 odstotkov.

Odzivi avtomobilskih proizvajalcev so večinoma pozitivni. Mary T. Barra, izvršna direktorica General Motorsa, je za New York Times izrazila hvaležnost za »produktivne pogovore s predsednikom in njegovo administracijo«. John Elkann, šef Stellantisa,  prav tako odobrava ukrepe in nadaljnje sodelovanje z vlado za krepitev konkurenčne ameriške avtomobilske industrije.

Dolgoročni vpliv na avtomobilsko industrijo ostaja negotov. FOTO: Afp

Kljub temu analitiki opozarjajo, da bodo proizvajalci avtomobilov zaradi carin še vedno pred precejšnjimi finančnimi izzivi. V družbi Barclays so izračunali, da bi lahko avtomobil, vreden 50.000 dolarjev, vseboval dele v vrednosti 1875 dolarjev, ki ne bi bili predmet carin. Kot navaja Reuters, bi to v praksi pomenilo, da bi lahko proizvajalci avtomobilov uvažali dele brez carin v vrednosti 3,75 odstotka prodajne cene doma proizvedenih avtomobilov v prvem letu in 2,5 odstotka v drugem letu. To ugodnost, ki velja za nazaj od 3. aprila, bodo v tretjem letu postopoma ukinili, da bi podjetja spodbudili k selitvi proizvodnje  v ZDA.

Dolgoročni vpliv na avtomobilsko industrijo ostaja negotov. Čeprav je znižanje carin prineslo nekaj olajšanja, analitiki opozarjajo, da bodo cene avtomobilov v ZDA še naprej naraščale, kar bi lahko negativno vplivalo na prodajo in finančno stabilnost te panoge.

Spor med Belo hišo in Amazonom

Spor med Belo hišo in Amazonom je izbruhnil zaradi poročil, da ima Amazon v načrtu prikazovanje stroškov carin na svoji spletni strani. Poročilo, ki ga je prvi objavil portal Punchbowl News, je trdilo, da bo Amazon kmalu začel prikazovati, kolikšen del cene izdelka je posledica novih carin, kar bi ameriškim potrošnikom jasno pokazalo, kako Trumpove carine vplivajo na njihov proračun. Trump naj bi bil po poročanju ameriških medijev razjarjen in je po telefonu poklical ustanovitelja Amazona Jeffa Bezosa. Po klicu naj bi izjavil, da je bil Bezos »zelo prijazen« in da je »hitro rešil problem«.

Jeff Bezos se menda želi poročiti v Benetkah, mesto je na nogah

Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potezo označila za »sovražno in politično dejanje« ter dodala, da bi moral Amazon prikazovati tudi zvišanje cen zaradi inflacije med predsedovanjem Joeja Bidna. Amazon je zanikal, da bi kdaj načrtoval prikazovanje stroškov carin na svoji glavni spletni strani, čeprav je priznal, da so razmišljali o tem za podružnično spletno stran Haul, ki prodaja izdelke pod 20 dolarjev. »To ni bilo nikoli odobreno in se ne bo zgodilo,« je dejal tiskovni predstavnik Amazona.

Vodja manjšine v senatu Chuck Schumer je pozval druga podjetja, naj to storijo in potrošnikom pokažejo, kako carine vplivajo na njihove finance. Republikanka Marjorie Taylor Greene, ki je to potezo najprej kritizirala, je nato dejala, da bi pomagala potrošnikom prepoznati, kateri izdelki so uvoženi iz tujine, in jim omogočila nakup ameriških izdelkov.

Spor je dodatno zaostril odnose med Trumpom in Bezosom. Čeprav si je Bezos v preteklosti prizadeval za boljše odnose z vlado in za Trumpovo inavguracijo doniral milijon dolarjev, je zaradi izgube 30 milijard dolarjev neto vrednosti kot posledice Trumpovih ukrepov zagotovo vsaj razočaran.