Naslednja evolucija umetne inteligence, ki bo predrugačila internet

V svetu umetne inteligence (UI), kjer se inovacije rojevajo skoraj vsak dan, je tekmovalnost dosegla vrelišče. V tej areni se majhni, a agilni igralci nenehno borijo za svoj prostor pod soncem, medtem ko jih s senc spremljajo oči tehnoloških velikanov.

Prav na to nevarnost je nedavno opozoril Aravind Srinivas, soustanovitelj in direktor podjetja Perplexity. Na dogodku UI Startup School, ki ga organizira pospeševalnik Y Combinator, je mladim podjetnikom namenil jasno svarilo: »Skopirali bodo vse, kar je dobro«.

V nedavnem pogovoru za revijo Fortune je Srinivas pojasnil, da bi moral biti prav ta strah pred posnemanjem ključno gorivo za uspeh. Namesto da bi podjetnike paraliziral, bi jih moral gnati naprej. »Če imate uspešnico, če je vaše podjetje nekaj, kar lahko ustvari stotine milijonov ali celo milijarde dolarjev prihodkov, morate vedno predpostaviti, da ga bo modelno podjetje skopiralo,« je dejal. »Živeti moraš s tem strahom in ga sprejeti«.

Pritisk velikanov in neizbežno posnemanje

Srinivas je v izjavi za tehnološki portal TechSpot podrobneje pojasnil, zakaj se to dogaja. Po njegovem mnenju so veliki igralci pod ogromnim pritiskom. »Zberejo na desetine milijard dolarjev in morajo upravičiti vse te kapitalske odhodke ter nenehno iskati nove načine za služenje denarja«. Ta nenehna potreba po rasti jih sili, da pozorno spremljajo trg in si hitro prisvojijo vsak uspešen poslovni model, ki ga odkrijejo zagonska podjetja.

Srinivas svari, da bodo velika podjetja skopirala vse, kar je dobro. FOTO: Kimberly White/AFP

To se je zgodilo tudi Perplexityju. Podjetje se je decembra leta 2022 pojavilo kot »stroj za odgovore«, ki je ponujal jedrnate odgovore na podlagi iskanja po spletu v realnem času. To je bil velik korak naprej v primerjavi s takratnimi klepetalnimi roboti, ki so se zanašali na mesece stare podatke.

A tekmeci niso spali. Le nekaj mesecev kasneje je Googlov Bard (danes Gemini) predstavil podobne zmožnosti brskanja po spletu. Maja leta 2023 je sledil OpenAI s chatgpt, marca letos pa še Anthropicov Claude.

Občutek tekmovanja z največjimi je v sporočilu za Business Insider slikovito opisal Jesse Dwyer, vodja komunikacij pri Perplexityju, rekoč, da velika podjetja storijo vse, da »preglasijo tvoj glas«.

Comet: Brskalnik ni več le okno v svet, ampak orodje

Soočen s to realnostjo se Perplexity ni ustavil. Njihov najnovejši odgovor na pritisk konkurence je spletni brskalnik Comet, predstavljen 9. julija. Zanimivo je, da je, kot je isti dan poročala agencija Reuters, tudi OpenAI v fazi razvoja lastnega brskalnika, kar nakazuje na novo »oboroževalno tekmo brskalnikov«.

Brskalnik je idealno okolje za razvoj UI pomočnikov. FOTO: Shutterstock

Vendar Comet ni le še en klon Chroma. Njegov cilj je popolnoma preoblikovati uporabniško izkušnjo. Kot je Srinivas pojasnil v poglobljenem pogovoru za podkast Decoder portala The Verge, je brskalnik idealno okolje za razvoj naslednje velike stvari v svetu UI: izjemno naprednih osebnih digitalnih pomočnikov.

»Kaj je UI pomočnik?« se je med podkastom vprašal Srinivas. »To je nekaj, kar lahko dejansko opravlja stvari namesto vas«. Da bi pomočnik deloval, potrebuje kontekst, dostop do vaših aplikacij in podatkov, vse to pa na varen in nadzorovan način. Po njegovem mnenju je brskalnik edino okolje, kjer lahko človek in pomočnik sobivata, si delita prijave v storitve in varno sodelujeta. »Vse lahko ostane na strani odjemalca, vse lahko ostane varno,« poudarja.

Comet, ki je zgrajen na odprtokodni osnovi Chromium (enako kot Chrome in Edge), ohranja znan uporabniški vmesnik, a mu doda ključno novost: stranskega pomočnika (»sidecar«).

Brskalnik Comet je zgrajen na odprtokodni osnovi Chromium. FOTO: Dado Ruvic/Reuters

Ta pomočnik omogoča interakcijo s spletno stranjo na povsem nov način – od povzemanja vsebine do izvajanja kompleksnejših nalog, kot je iskanje določenih informacij v videoposnetku na spletni platformi youtube in pošiljanje le-teh sodelavcem na Slack.

Svet, kjer ukaz poganja tedensko delo

Vizija presega preproste naloge. Srinivas si predstavlja prihodnost, kjer bo en sam ukaz v Cometu opravil delo, ki danes zahteva več ur ali celo dni. Kot primer v intervjuju za The Verge navaja nalogo za kadrovika: »Želim seznam inženirjev, ki so študirali na Stanfordu in delali pri Anthropicu. Želim, da jih preneseš v Google Sheets s povezavami do njihovih profilov na spletni platformi linkedin, poiščeš njihove elektronske naslove in jim v velikem številu osnuješ personalizirana e-poštna sporočila za povabilo na klepet«. Čeprav Comet tega danes še ne zmore v celoti, Srinivas verjame, da bo z napredkom modelov, kot je prihajajoči GPT-5, to mogoče v šestih mesecih do enega leta.

Takšna stopnja avtomatizacije odpira vrata povsem novim poslovnim modelom. Namesto mesečne naročnine si Srinivas predstavlja, da bi uporabniki plačevali za posamezne, izjemno kompleksne naloge. »Če vam UI pomaga zaslužiti nekaj milijonov dolarjev, ali ni smiselno porabiti 2.000 dolarjev za ta ukaz?« vpraša sogovornike na podkastu Decoder.

Podjetje Perplexity se je leta 2022 pojavilo kot »stroj za odgovore«. FOTO: Dado Ruvic/Reuters

Ta vizija je v skladu z napovedmi drugih vodilnih v industriji. Ustanovitelj OpenAI Sam Altman verjame, da bo umetna inteligenca omogočila nastanek podjetij z enim samim zaposlenim, ki bodo vredna milijardo dolarjev. Milijarder Mark Cuban, kot je poročal Fortune, gre še dlje in napoveduje, da bo UI ustvarila prvega bilijonarja (nekoga, ki bo imel pod palcem več kot tisoč milijard dolarjev) na svetu.

Osredotočenost kot glavno orožje

Kako lahko torej majhno zagonsko podjetje, kot je Perplexity, ne le preživi, ampak celo uspe v boju z velikani, ki imajo na voljo praktično neomejena sredstva? Srinivas je med nastopom, o katerem je poročal portal Zee Business News, ponudil svojo filozofijo, ki je presenetljivo preprosta: laserska osredotočenost.

»Ne trudimo se zgraditi najširše umetne inteligence. Trudimo se biti najboljši v eni sami stvari: zagotavljanju točnih, hitrih in zanesljivih odgovorov,« je pojasnil. Meni, da imajo podjetja, kot sta Google in OpenAI, sicer ogromno denarja, a si zaradi svoje velikosti in izpostavljenosti »ne morejo privoščiti javnega neuspeha«. Ta strah pred napako jih upočasnjuje. V nasprotju s tem pa vitka zgradba Perplexityja in njihova skoraj fanatična predanost uporabniški izkušnji omogočata, da so hitrejši in bolj agilni.

Tudi podjetje OpenAI je v fazi razvoja lastnega spletnega brskalnika. FOTO: Amir Cohen/Reuters

Srinivas ob tem poudarja, da se blagovne znamke in zaupanja ne da preprosto skopirati. »Hitrost izboljšav in zaupanje, ki ga postopoma zgradiš, sta močnejša obramba kot zgolj velikost podjetja ali kakovost modela,« pravi. Svojo miselnost dokazuje tudi z dejanji – kljub vlogi direktorja še vedno osebno sodeluje pri odpravljanju programskih napak. »Ali je to najboljša poraba časa za direktorja? Verjetno ne. A to jasno kaže, kje so naše prioritete.«

Svoje dolgoročne ambicije je podrobneje razkril v že omenjenem intervjuju za The Verge, kjer je potrdil, da želi Perplexity pripeljati na borzo, morda leta 2028 ali 2029, ko bodo dosegli milijardo dolarjev prihodkov in postali dobičkonosni. Vizija je jasna: »Upam, da postanemo tisto eno orodje, na katerega pomisliš, ko želiš karkoli opraviti«. Pot do tja je tlakovana z nenehnim strahom pred tekmeci, a prav ta strah je, kot kaže, najmočnejše orožje v arzenalu Aravinda Srinivasa.