Pred zahtevno jesenjo ali kakšna je zdrava vadba

​V osnovi je telesna aktivnost za telo stres. Ob tem se seveda upravičeno postavi vprašanje: kaj je v tem zdravega?
Fotografija: Številni mediatorji (prenašalci), na primer miokini, tako omogočijo, da se telo na stresni odziv primerno odzove. FOTO: Shutterstock
Odpri galerijo
Številni mediatorji (prenašalci), na primer miokini, tako omogočijo, da se telo na stresni odziv primerno odzove. FOTO: Shutterstock

Ponavljanje mantre: rekreativno športno gibanje je pot do zdravja, a je hkrati stres, na katerega se mora telo odzvati. Na stopnjo stresnega odziva vplivajo številni dejavniki, predvsem zmogljivost posameznika za določen obseg in intenzivnost vadbe. 



Nedeljsko popoldne. Ljubljanski triatlon. Ne maraton, triatlon! Plavanje, kolesarjenje in tek. Številčno neprimerljivo manjša prireditev kot maraton, vendar izjemno srčna in organizacijsko predvsem v rokah staršev otrok triatlonskega kluba iz Ljubljane.
 

Zdravje po ovinku


Telesna aktivnost je del zdravega življenjskega sloga, to vemo vsi. Razumemo pa slabše, še posebno ker se marsikdo vpraša, kaj je tako zdravega v naprezanju, lovljenju sape in potenju v lastnem soku.

Razloge za zadržanost do telesne aktivnosti morebiti lahko iščemo tudi v tem, da so spoznanja povezave telesna aktivnost-zdravje še vedno pomanjkljivo prenesena v vsakodnevno zdravstveno prakso. Dodatna in velika napaka, ki nato kozmetično kvari pogled na zdravstvene učinke zdravja, je tudi slabo razumevanje povezave med količino in intenzivnostjo telesne aktivnosti ter njenim vplivom na zdravje. Povezava ni enostavna in v globini njenega nerazumevanja se rojevajo tudi negativne posledice vadbe na psihološko in telesno zdravje posameznika. Raziskave potrjujejo koristnost večjega obsega in intenzivnosti vadbe na zdravje, vendar je nerazumevanje te povezave nemalokrat pot v preobremenitev telesa in poškodbe. Tisti, ki rinejo z glavo skozi zid v poškodbe, so nemalokrat dodaten razlog za takšno razmišljanje.
 

Telesna aktivnost je stres


V osnovi je telesna aktivnost za telo stres. Če pogledamo športnika od zunaj, z lahkoto prepoznamo znake stresa: pospešeno bitje srca, dihanje, celo lovljenje sape, usta so suha, zenice se razširijo, pojavi se tako imenovani zožen pogled ali tunelski vid, ko je zaznava okolice omejena, poveča se tonus mišic v vratu, na ramenih, rokah, nogah, poveča se mišična moč, pojavi se znojenje.

Podlaga za bolj zdravo in zmogljivo telo ter boljši imunski sistem je torej regeneracija po športni vadbi. FOTO: Mladen Živkovič/Shutterstock
Podlaga za bolj zdravo in zmogljivo telo ter boljši imunski sistem je torej regeneracija po športni vadbi. FOTO: Mladen Živkovič/Shutterstock


Tu so tudi skriti ali nevidni učinki stresa: možgani pripravljajo telo za aktivnost, sproščajo se stresni hormoni, zlasti kortizol, zviša se sistolni krvni tlak, pretok krvi se preusmeri v mišice, prebava se upočasni ali celo popolnoma ustavi, prehodno se zviša tudi vrednost krvnega sladkorja, nastajanje urina se upočasni ali celo ustavi. Na stopnjo stresnega odziva vplivajo številni dejavniki, v prvi vrsti zmogljivost posameznika za določen obseg in intenzivnost vadbe.
Ob tem se seveda upravičeno postavi vprašanje: kaj je v tem zdravega?
 

Odziv telesa


Telesna aktivnost torej sproži v telesu stres, ki ga pri večji intenzivnosti in obsegu lahko spremljajo različne stopnje vnetja. Vse to ponazarja sposobnost človeškega telesa, da se odzove na strese okolja. Ko se dogaja stresni odziv, organizem odgovori nanj predvsem z različnimi presnovnimi odzivi, ki so namenjeni izboljšanemu prenašanju stresa.

Številni mediatorji (prenašalci), na primer miokini, tako omogočijo, da se telo na stresni odziv primerno odzove. S procesom adaptacije odgovori z izboljšanjem presnove, zlasti encimskih sistemov, in gradnjo novih struktur, kot so mitohondriji, pa mišična vlakna in preostala potrebna mašinerija za izboljšanje posameznikove psihofizične zmogljivosti. Odgovor na telesno aktivnost je torej specifičen na posamezen stres in hkrati kompleksen. Kadar pa je telo preobremenjeno, ga ne zmore. Ali pa odgovori samo deloma. Odziv na vadbo je tudi razlog za prilagajanje treninških obremenitev.

Telesna aktivnost je del zdravega življenjskega sloga, to vemo vsi. Razumemo pa slabše, še posebno ker se marsikdo vpraša, kaj je tako zdravega v naprezanju, lovljenju sape in potenju v lastnem soku. FOTO: Shutterstock
Telesna aktivnost je del zdravega življenjskega sloga, to vemo vsi. Razumemo pa slabše, še posebno ker se marsikdo vpraša, kaj je tako zdravega v naprezanju, lovljenju sape in potenju v lastnem soku. FOTO: Shutterstock

 

Prehrana je ključni dejavnik adaptacije na stres


Med ključnimi dejavniki, ki omogočajo odgovor na stres vadbe, je primeren vnos energijskih in hranilnih substratov. Če je na primer vnos ogljikovih hidratov premajhen, da bi izpolnil potrebe energetike različnih celic, se stres nadaljuje z bolj ali manj povišanimi vrednostmi kortizola in drugih signalizatorjev stresa. Primernemu vnosu hrane je namenjena stroka klinične športne prehrane. Klinične zato, ker se prej ali slej pojavijo posledice na zdravju, če ni ustrezne prehranske strategije.
Poudariti je treba, da pravila športne prehrane upoštevajo tudi vpliv stresa med telesno aktivnostjo na delovanje prebavil in tako še dodatno varujejo zdravje.
Podlaga za bolj zdravo in zmogljivo telo ter boljši imunski sistem je torej regeneracija po športni vadbi.
 

Športne prireditve spodbujajo telesno aktivnost


Vsa ta spoznanja so tudi razlog, da je treba organizatorjem, staršem otrok in drugim v Triatlonskem klubu Ljubljana še posebej čestitati, da so prireditev v »koronskih« časih izpeljali. Res je bila tekma, a kar je veliko bolj pomembno, bilo je tudi prijetno srečanje ljudi, ki so zdravje vzeli v svoje roke, in večina je kljub zrelim letom zdrava in nima kroničnih bolezni. Tekmovanja in podobna športna druženja so dodaten motiv za vzdrževanje zdravega življenjskega sloga. Otroci, ki vadijo triatlon, pa tako od staršev in kluba dobivajo spodbudo in potrditev, da je njihova izbira aktivnosti dobra. To pa je tudi pot k zdravju družbe, kajne!

***
doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med.

Komentarji: