Svet potrebuje priložnost za skupno veselje in lahko jo dobi v Parizu
Tony Estanguet je bil izjemno uspešen slalomist na divjih vodah. Kot predhodnik našega šampiona Benjamina Savška je bil trikrat (v letih 2000, 2004 in 2012) olimpijski prvak med kanuisti, trikrat svetovni (tudi v Tacnu 2010) in trikrat evropski prvak. V zadnjem desetletju ima njegova športna pot precej širše razsežnosti. Uspešno je vodil kandidaturo Pariza za letošnje poletne olimpijske igre, po izboru pa je prevzel vlogo predsednika organizacijskega odbora. Zdaj z navdušenjem odšteva dneve do začetka spektakla. Ostalo jih je še 187.
Vse se bo povrnilo
Zapletov pri organizaciji iger 45-letnemu Estanguetu ne manjka, a se pogumno spoprijema z njimi, tako kot se je z vratci med brzicami. Sprijazniti se je moral, da so se predvideni stroški izvedbe pariških olimpijskih iger v šestih letih zaradi inflacije povišali s 6,6 milijarde evrov na 8,3, v kar ni vključeno varovanje. Večji delež bodo zbrali s pomočjo pokroviteljev in vlagateljev, država pa bo prispevala 1,4 milijarde za infrastrukturo.
Pri tem bodo poskušali uporabiti številne obstoječe objekte, največja novogradnja pa je olimpijska vas za udeležence v Saint-Denisu na severovzhodu mesta, ki jo bodo po igrah spremenili v velik stanovanjski kompleks. Poseben izziv je bilo čiščenje reke Sene, na kateri bodo priredili slovesno odprtje in tudi nekaj tekmovanj.
8,3 milijarde evrov bodo stale letošnje OI v Parizu, v kar niso vključeni stroški varovanja.
Medtem ko se številni Parižani bojijo vrveža, prometnega kolapsa in možnega terorističnega napada ter napovedujejo, da bodo od 26. julija do 11. avgusta zapustili mesto, Estanguet poskuša delovati pomirjevalno. »Naša pot do OI ni bila lahka, a vse skupaj se nam bo na koncu povrnilo. Vsem,« zagotavlja in dodaja, da bo razplet vplival na prihodnost olimpijskih iger. Kako si bo svetovna javnost zapomnila Pariz 2024 in prve olimpijske igre, na katerih bo nastopilo enako število športnikov in športnic?
Tekmovanja ob znamenitostih
»Poletne olimpijske igre se bodo vrnile v Francijo po natanko sto letih, zato bodo za nas zelo pomembne. Za državo bodo manjši déjà vu in želimo predstaviti potencial in čarobnost našega glavnega mesta. Večina nas pozna po Eifflovem stolpu, Louvru, Notre-Damu ali Versajski palači nedaleč stran. Tokrat bomo poskušali prenesti del tekmovanj v bližino čudovitih pariških znamenitosti, za potrebe tekmovanj v jadranju, veslanju, kajakaštvu, strelstvu, košarki, rokometu in nogometu pa tudi v nekaj drugih mest. Dodali bomo še nekaj ekoloških novosti, ki bodo v prihodnosti neizogibne,« pojasnjuje Tony Estanguet.
Poletne olimpijske igre se bodo vrnile v Francijo po natanko sto letih, zato bodo za nas zelo pomembne.
Tony Estanguet
Pri tem se Pariz ni spopadel le z očiščenjem Sene za maratonske plavalce in triatlonce, saj še nedavno v njej ni manjkalo fekalij. Domala na vsakem koraku se bodo trudili za čim manjši ogljični odtis. »Tudi športniki čutijo posledice podnebnih sprememb, vprašajte tekmovalce v snežnih panogah ali tudi moje kajakaše. Sobivanje z naravo se bo moralo spremeniti. Zato bomo med drugim kar najbolj zmanjšali število uradnih prevoznih sredstev ter v sodelovanju s Toyoto uporabljali vozila na električni in vodikov pogon. To bo majhen prispevek v morju težav pariškega prometa, a nekje moramo začeti. Prav tako bi bilo lažje umestiti maratonske plavalce in triatlonce v bazen, toda poskušamo poslati jasno sporočilo,« dodaja prvi mož letošnjih OI.
Živi spomin na Bataclan
Že v preteklosti je bila varnost izjemno pomembno poglavje na igrah. Letos je svet še bolj razdvojen, ne le zaradi vojne v Ukrajini ali krvavih spopadov v Gazi. Hkrati se ob omembi Pariza mnogi spomnijo terorističnih napadov 13. novembra 2015, ki so zahtevali 130 smrtnih žrtev, 90 v gledališču Bataclan, in na stotine ranjenih. Prav tako živ je spomin na kaos pred lansko finalno tekmo nogometne lige prvakov in nenehne nemire med rumenimi jopiči. Tudi olimpijski stadion je v zloglasni četrti Saint-Denis.
»Kandidaturo smo začeli stopnjevati prav po pokolu v Bataclanu. Takrat smo si rekli, da bomo dokazali svetu, da lahko obranimo svoj način življenja in izrečemo svetu dobrodošlico. Ves čas sodelujemo z ministrstvom za notranje zadeve in policijo ter se zanašamo na njune izkušnje. Ne nazadnje Pariz vsako leto obišče nekaj milijonov turistov. V naš projekt so se vključili tudi navadni Francozi. Ko smo začeli iskati 45.000 prostovoljcev za pomoč pri organizaciji, smo dobili več kot 300.000 prijav. Doslej nisem nikoli iskal najlažjih poti, temveč najboljše. Zdaj sem prepričan, da svet potrebuje priložnost za skupno veselje,« je odločen Tony Estanguet.
