V nadaljevanju preberite:

Poletni prestopi v nogometnem svetu vedno burijo domišljijo navijačev, ki hlastno prebirajo vsako še tako neverjetno govorico o okrepitvah njihovega ljubljenega kluba. Letos se je poletje začelo z nejevero, ko se je plaz (odsluženih in aktualnih) zvezdnikov začel valiti proti Savdski Arabiji, tik pred začetkom sezone je »pokalo« tudi na Otoku. Tam ne bo več igral kapetan angleške reprezentance, Harry Kane bo pri 30 letih lovil prve lovorike z Bayernom.

Danes je Savdska Arabija, kar je bila pred leti Kitajska – obljubljena dežela za nogometaše z mednarodnim renomejem, ki so v jeseni kariere pripravljeni odigrati nekaj let daleč od doma v zameno za vrtoglave plače, kakršnih v Evropi gotovo ne bi dobili. Poslovni model je enak, od kitajskega eksperimenta se razlikuje le v tem, da je Savdijcem uspelo pritegniti nekaj nogometašev, ki bi tudi v Evropi še krojili vrh (Ronaldo, Benzema, Firmino, Fabinho, Henderson, Milinković Savić, Koulibaly ...).

Za nogomet v Evropi se (še) ni treba bati

Kot je v intervjuju za Delo (v celoti bo na voljo v posebni septembrski nogometni prilogi) povedal nekdanji slovenski zvezdnik Miran Pavlin, se vseeno še ne gre bati za prihodnost nogometa: »Odhoda Firmina in Fabinha iz Liverpoola sta marsikoga presenetila, a je dejstvo, da nista bila več v načrtih ekipe, enako velja za Benzemaja in še koga drugega. Že s kitajskim primerom smo se naučili, da denar ne more kupiti tradicije, ki je trdno na strani Evrope. Dokler v Savdsko Arabijo ne bodo začeli odhajati talenti v najboljših letih, denimo Mason Mount ali Declan Rice, se nam za prihodnost nogometa ni treba bati.«